odklon,
1. splošno: odmik od normalnega stanja ali predvidene poti.
2. fizika: 1) sprememba smeri nabitih delcev, ki se gibljejo (npr. curka elektronov), na katere v električnem polju ali magnetnem polju deluje prečna sila; 2) zasuk magnetnega telesa okrog njegove osi zaradi vpliva magnetnega polja (npr. pri magnetni igli v kompasu); 3) ukrivljanje oz. sprememba smeri svetlobnega curka pri potovanju mimo telesa z veliko maso (npr. zvezde); opisuje ga splošna relativnostna teorija; 4) razmik med trenutnim in ravnovesnim stanjem v nihalu; spreminja se s časom.

Sorodna gesla: električno polje | elongacija | magnetno polje | nihalo | relativnostna teorija
3. elektrotehnika: odmik kazalca merilnega instrumenta od ničelne lege; npr. pri instrumentu z vrtljivo tuljavico (zaradi električnega toka skozi tuljavico).

Sorodna gesla: kazalec | odboj
4. šport: upogib telesa v pasu v stran.

Sorodna gesla: opora
5. kartografija: deklinacija.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek