Mendelssohn Bartholdy [méndəlszon bartóldi], Felix, nemški skladatelj, pianist in dirigent, *3.2.1809 Hamburg, †4.11.1847 Leipzig; vnuk filozofa M. Mendelssohna, učenec C. F. Zelterja v Berlinu. Že kot otrok se je izkazal kot pianist in skladatelj, 17-leten napisal uverturo k Shakespearovemu Snu kresne noči (1828). 11.3.1829 nastopil z Berlinsko pevsko akademijo s prvo izvedbo Pasijona po Mateju po Bachovi smrti in s tem ponovno obudil zanimanje za Bachovo glasbo. 1833 glasbeni direktor v Düsseldorfu, 1835 vodil koncerte v Gewandhausu v Leipzigu, 1843 ustanovitev konservatorija v tem mestu; 1841–45 v Berlinu (1842 generalni glasbeni direktor v Prusiji). Kot skladatelj ustvaril mojstrsko sintezo med klasičnim kompozicijskim slogom in romantičnim izrazom; kar zadeva čisto instrumentacijo in gibčno melodiko, je bil Mendelssohn Bartholdy v 19. st. nedosegljiv. V obdobju nacizma njegova glasba prepovedana kot »judovska«.

Dela: pet simfonij, med njimi Škotska (št. 3), Italijanska (št. 4) in Reformacijska simfonija (št. 5); uverture in scenska glasba; trije klavirski koncerti; dva violinska koncerta; oratorija Paulus in Elias; kantate, cerkvena glasba, zborovske skladbe in samospevi; komorna in klavirska glasba (Pesmi brez besed, Lieder ohne Worte); orgelska glasba.

Sorodna gesla: Bach, Johann Sebastian | dirigent | Hensel, Fanny Cäcilia | Mendelssohn, Moses | oratorij | pesem brez besed | uvertura | Zelter, Carl Friedrich


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek