1. Hannover [hanóvər], nekdanja kraljevina, nastala iz alodialne posesti Welfov. Vojvoda Ernest Avgust je 1692 postal hannovrski volilni knez. Njegov sin Jurij Ludvik je 1714 kot Jurij I. zasedel britanski prestol; do 1837 ostal v personalni uniji s Hannovrom. V sedemletni vojni v koaliciji s pruskim Friderikom II. Velikim; 1807–13 večji del pripadel kraljevini Vestfaliji. Na dunajskem kongresu postal kraljevina, poleg tega pa pridobil Vzhodno Frizijo, Hildesheim, Osnabrück in dele Münstra. Po smrti kralja Viljema IV. (1837) se je končala personalna unija z Veliko Britanijo; v Hannovru je prestol zasedel njegov brat Ernest Avgust, v Veliki Britaniji njegova nečakinja Viktorija. Konservativni Ernest Avgust je takoj začel delovati v nasprotju z ustavo iz 1833 (göttingenska sedmerica). Spori zaradi ustave so se končali šele med vladavino njegovega sina Jurija V. V avstrijsko-pruski vojni, vojni proti Prusiji (1866), Hannover na strani Avstrije in južnonemških držav. Po kapitulaciji vojske priključen k Prusiji kot provinca (1867–1945). Nemško-hannovrska stranka (ustanovljena 1866) se je zaman bojevala za obnovitev samostojnosti. Ko je Jurij V. uvedel welfsko legijo, je Bismarck 1868 odgovoril z blokado kraljevega premoženja (welfski skladi). Sprava med Hohenzollerji in Welfi šele 1913. 1946 je bil Hannover vključen v novo zvezno deželo, Spodnjo Saško.
Sorodna gesla: avstrijsko-pruska vojna | Bennigsen, Rudolf von | dunajski kongres | Ernest Avgust | Ernest Avgust | Friderik II. Veliki | göttingenska sedmerica | Hannover | Jurij I. | Jurij V. | sedemletna vojna | Viktorija | Welfi | welfski skladi2. Hannover, mesto v Nemčiji, glavno mesto zvezne dežele Spodnja Saška, na s. obrobju nemškega sredogorja, ob reki Leine in Mittellandskem prekopu, 516.000 preb. (aglomeracija 1 mln.); po drugi svetovni vojni na novo zgrajen, obnovljeni številni pomembni kulturni spomeniki v starem mestnem jedru, mestna hiša v poznogotskem slogu (1428–88), cerkev iz 14. st., sedež deželnega zbora Leineschloß; razvaline gotske cerkve sv. Egidija so spomenik žrtvam druge svetovne vojne; v središče mesta sega znan park baročnega gradu Herrenhausen (1666). Zaradi ugodne lege je Hannover pomembno kulturno in gospodarsko središče, prometno križišče, kongresno, sejemsko mesto; sedež številnih upravnih organov, zveznih zavodov; univerza (1879–1968), tehnična visoka šola, raziskovalni inštitut, deželna knjižnica, državni arhiv, opera, gledališče, muzeji, živalski vrt. Konec 19. st. nagel razvoj iz rezidenčnega v industrijsko mesto (predelava domačih surovin: premoga, železove rude, apna, kalijeve, kamene soli, nafte); najpomembnejše so avtomobilska, gumarska industrija, predelava azbesta, strojna, živilska, kemijska, kovinskopredelovalna, elektroindustrija, tiskarstvo, jeklarstvo, pivovarstvo, konfekcionarska, papirna industrija; od 1947 industrijski sejmi (največje sejmišče v Evropi); letališče.
Zgodovina: 1163 je bil tam dvor Henrika Leva, 1189 je naselje požgal Henrik VI., 1241 spet mestne pravice; od 1636 prestolnica.
Dostopnost