pisni jezik, samostojna oblika jezika in dejavnik jezikovne norme; v primerjavi z govorjenim jezikom je zanj značilno pomanjkanje gestičnih in mimičnih prvin, razumljivost šele pri večjem vloženem trudu, jasen razvoj misli pred samim zapisom in strogo upoštevanje norme.

Sorodna gesla: govorjeni jezik | jezikovna norma


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek