maša [poznolatinsko missa, ‘poslanstvo, odslovitev’],
1. katoliška Cerkev: mašna daritev, ponavljanje zadnje večerje kot obnovitev Kristusove odrešilne smrti.

Sorodna gesla: hostija | katoliška Cerkev | Kyrie eleison | lekcija | liturgična oblačila | ministrant | missa solemnis | obhajilo | pax | prefacija | slovesna maša | spremenjenje | zadnja večerja
2. glasba: v širšem pomenu vsi péti deli glavnega katoliškega obreda, v ožjem pomenu samo pet obveznih delov mašnega ordinarija: Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus z Benedictusom in Agnus Dei. Sprva bila enoglasna, pozneje večglasna, od Maše iz Tournaija in od G. de Machauta ciklično uglasbena. Na tridentinskem koncilu so jo kritično označili kot preveč razkošno in jo vrnili k a cappella polifoniji G. P. da Palestrine, ki je po orkestralnih mašah 18. in 19. st. (Bach, Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Liszt, Bruckner) ponovno postala zgled cecilijanstvu (v 19. st. gibanje za reformo cerkvene glasbe). V 20. st. se priložnostno preskuša v novih tehnikah (I. Stravinski).

Sorodna gesla: cecilijanstvo | francosko-flamska glasba | litanije | Machaut, Guillaume de | Missa solemnis | Palestrina, Giovanni Pierluigi da | renesansa | srednjeveška glasba | Stravinski, Igor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek