morski ježki (Echinoidea), razred iglokožcev, ok. 750 vrst, večinoma živijo blizu obale; telo je kroglasto, srčasto ali sploščeno (premer 1–32 cm); praviloma so zaščiteni z apnenčastimi ploščicami in pokriti z gibljivimi in strupenimi bodicami; te skupaj s petimi dvojnimi vrstami dolgih hodilnih nožic rabijo tudi za premikanje; poleg bodic so na telo pritrjeni tudi peclji kleščic, pedicelarijev s tremi zobci na koncu; rabijo za obrambo in čiščenje telesa. Usta so na spodnji strani. V njih je pet ostrih zob; premika jih zapleteno mišičje; ta naprava se imenuje Aristotelova svetilka; zadnjična odprtina je na zgornji strani telesa. Pravilno kroglasto, zvezdasto somerno telo imajo ježki iz redov Cidaroidea (dolgoiglasti ježki) in Regularia (pravilni kroglasti ježki). Mednje sodijo črnikasti ježek (Arbacia lixula), ki se prehranjuje z algami, užitni črni ježek (Paracentrotus lividus), ki živi v Sredozemskem morju, in prav tako užitni morski ježek (Echinus esculetus) iz v. Atlantika. Vrste iz reda Irregularia so sekundarno postale dvobočno somerne; telo je sploščeno, zadnjična odprtina se je s sredine pomaknila nazaj ali celo na ustno stran; brazdne nožice imajo peresasto obliko in rabijo za dihanje; izhajajo iz brazdnic (v obliki petih cvetnih listov).

Sorodna gesla: čeljust | ehinokrom | iglokožci | kroglasti ježek | peščeni tolar | srčasti ježki | zobje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek