pelod (cvetni prah), v pelodnih vrečkah prašnikov (cvet) nastajajo haploidnapelodna zrna; ta so sprva enocelična, med opraševanjem večcelična (oz. večjedrna), pri kritosemenkah večinoma dvocelična. Na pestiču požene pelodno zrno pelodno cev z enim vegetativnim in enim generativnim jedrom; to se pred oploditvijo deli v dve spermalni jedri; eno se spoji z jajčno celico. Pelodna zrna vetrocvetk so drobna, suha in lahka, pogosto imajo zračne vrečke med čvrsto zunanjo plastjo (eksina) in mehko notranjo plastjo (intina); ker je oprašitev malo verjetna, nastajajo izredno velike količine peloda (seneni nahod). Pelodna zrna žužkocvetk so hrapava in lepljiva, sprijemajo se med seboj in se obešajo na živali, ki oprašujejo cvetove; pri orhidejah in svilničevkah je ves pelod ene pelodne vrečke zlepljen v polinij s pričvrščevalno ploščico.
Dostopnost