Termania - Veliki splošni leksikon

Gruzija (uradno ime Sakartvelos Respublikis, Republika Gruzija), država v z. Zakavkazju, ob Črnem morju. Na S meji na Rusijo, na V na Azerbajdžan, na J na Armenijo in Turčijo. Na njenem SZ je nekdanja Abhazijska avtonomna republika, ki se je kot Abhazija odcepila od Gruzije, vendar še ni mednarodno priznana.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	69.700 km2, S–J 180 km, V–Z 400 km
prebivalstvo	5,4 mln., 77 preb./km2, letna rast 0,4 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto	Tbilisi, 1,1 mln. preb., 380–600 m nad morjem, ob Kuri, na V države
upravna razdelitev	79 okrajev; republika Abhazija, republika Adžarija, območje Južna Osetija
članstvo v organizacijah	OZN (od 1992), SND (od decembra 1993), OVSE
uradni jezik	gruzinski; v Abhaziji abhaški, v Južni Osetiji osetski; sporazumevalni jezik tudi ruski
denarna enota	lari (oznaka GEL)

Naravne razmere
Relief sestavljajo tri večje enote: Visoki Kavkaz na S, Mali Kavkaz na J in vmesni nižji svet. Najvišja vrhova gruzinskega Visokega Kavkaza, ki je nastal z alpidskim gubanjem, sta Šara in ugasli vulkan Kazbek. Med gruzinskimi ledeniki so najdaljši (tudi daljši od 10 km) v porečju Engurija. Mali Kavkaz se na gruzinskem ozemlju najvišje dvigne v gori Didi Abuli (3301 m). Čez nižinsko in kotlinsko območje med obema gorovjema tečeta Rioni, ki se izliva v Črno morje, in Kura, ki prihaja iz Turčije in teče naprej v Azerbajdžan, kjer se izliva v Kaspijsko jezero. V nižjem svetu prevladuje subtropsko podnebje, v višjem pa so razl. podnebni višinski pasovi. Količina padavin od Z proti V močno upada. Ob Črnem morju jih pade na leto tudi več kot 2000 mm, na V pa le 400–700 mm. V Tbilisiju (na 490 m) je letna količina padavin 500 mm, povprečna letna temperatura je 12,9 °C, ekstremni pa sta poleti +40 °C in pozimi –20 °C. Gozdovi pokrivajo le tretjino Gruzije (z. del države). Na obali Črnega morja prevladujejo mešani listnati gozdovi (bukev, hrast, jesen in jelša), v višjih legah so iglavci. Na sušnem V je obsežna stepa. Redko poseljena območja so zatočišče za medvede, volkove, rise, divje prašiče, srne in jelene, višje živijo tudi divje koze in kavkaške antilope. Reke in gorska jezera so zelo bogati z ribami. V Gruziji je 17 naravovarstvenih območij, pri Ahmetsku npr. največji gozd tise na svetu (3812 ha).

Prebivalstvo
Večinsko prebivalstvo so Gruzinci (70 %), ki sami sebe imenujejo Kartveli. 8 % prebivalcev je Armencev, 6 % Rusov in Azerbajdžancev, 3 % Osetincev, 2 % Adžarov, 1,7 % Abhazov ter grške, ukrajinske in druge manjšine. Glavni poselitveni območji sta nižina ob reki Rioni na Z in dolina zgornje Kure, kjer je Tbilisi z okolico. V mestih živi več kot polovica prebivalcev. Od sosednjih Armencev so Gruzinci sprejeli krščanstvo (4. st.) in so tako danes večinoma pravoslavne vere. Islam so pozneje sprejeli predvsem Abhazi, muslimani pa so tudi Adžari. V odcepljeni Abhaziji je bilo 47 % prebivalcev Gruzincev, ki pa so jih Abhazi množično pregnali. Rusov je bilo 17 %.

Državna ureditev
Ob ponovni vzpostavitvi neodvisne gruzinske države so spremenili prej veljavno sovjetsko ustavo in 1990 vpeljali večstrankarski sistem, za katerega je značilna velika politična razcepljenost. Parlament (235 poslancev) voli ministrskega predsednika, ki vodi vlado. Od 1992 je na čelu države demokratično izvoljeni predsednik. Ok. 22 % gruzinskega državnega ozemlja zavzemajo regije, ki že imajo močno avtonomijo ali pa jo zahtevajo, npr. Abhazija na SZ in Južna Osetija na Kavkazu, v Adžariji na JZ pa ni avtonomističnih teženj.

Gospodarstvo
Prehajanje nekdanjega socialističnega planskega gospodarstva v tržno in mednacionalni spori povzročajo številne probleme. Od 1989 je gospodarska proizvodnja močno nazadovala, preskrba, zlasti z živili in energijo, je slaba, nekdaj visoka življenjska raven se je znižala. Gruzinsko kmetijstvo, v katerem je več kot četrtina zaposlenih, velja za razmeroma uspešno. Pridelujejo nekatere posebne kulture, najpomembnejši pridelki so čaj, agrumi, tobak, koruza in vino. V višjih legah prevladuje pašništvo, na gorskih pobočjih pa gozdno gospodarstvo. Precej kmetijskih zemljišč so že privatizirali. Gruzija je močno odvisna od uvoza energije; nafto in zemeljski plin uvaža prek naftovodov iz Azerbajdžana in Rusije, sama pa ima dokaj velike zaloge premoga. Drugo rudno bogastvo: železova in manganova ruda, barit, cink, nekaj zlata. V Gruziji so številni mineralni vrelci.
Najmočnejše industrijske panoge so železarstvo, proizvodnja motornih vozil, ladjedelništvo, predelava nafte, strojna, kemijska, živilska in tekstilna industrija. Industrijska proizvodnja je zelo nazadovala, zlasti težka industrija, ki je zaradi višjih cen uvožene energije in surovin postala nerentabilna. Poleg nekaterih industrijskih polizdelkov (predvsem za strojegradnjo) uvažajo tudi nekatera živila (žito, mleko, meso). Glavne trgovinske partnerice so države SND.
Cestno omrežje je dolgo 22.000 km, železniško pa le 1600 km. Najpomembnejši črnomorski pristanišči sta Batumi in Poti. Tbilisi ima mednarodno letališče. Gruzija ima lepe možnosti za razvoj turizma, v gorah za planinstvo in zimske športe, na črnomorski obali za letovanje in vodne športe (predvsem v Abhaziji); ima tudi zdravilišča z mineralnimi vrelci.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,5 mlr. USD, 650 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 25 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2001, ocena)	723 mln. USD
izvoz (2001, ocena)	450 mln. USD
zadolženost v tujini (2001)	1,7 mlr. USD

Zgodovina
Na gruzinski obali Črnega morja, tj. v antični Kolhidi, so že od 600 pr. n. š. nastajale grške kolonije. Vzhodni del današnje Gruzije je bil pod Perzijci. Po Pompejevem vojaškem pohodu 65 pr. n. š. je Gruzija prišla pod Rimljane. Ok. 330 n. š. se je v Gruziji začelo širiti krščanstvo. Konec 4. st. je Kolhida prišla pod Bizanc, V pa spet pod Perzijce. Od konca 8. st. je dinastija Bagratidov razširila svoj vpliv na celotno Gruzijo. V začetku 13. st. je Gruzija obsegala celotno Zakavkazje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Med invazijo Mongolov v 13. in 14. st. je gruzinska država razpadla na kneževine, ki so bile najprej pod turško, od začetka 17. st. pa pod perzijsko oblastjo. 1801 je celotna Gruzija prišla pod Rusijo. Vojaški guvernerji so izvajali trdo rusifikacijsko politiko. Po umoru carske družine 26.5.1918 je Gruzija razglasila neodvisnost. 1919 je skupaj z Armenijo in Azerbajdžanom ustanovila Zakavkaško federacijo, vendar so jo 1921 zasedle sovjetske čete. Gruzija je postala del Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike v okviru ZSSR. 1936 so ustanovili Gruzinsko SSR. Ob razpadu ZSSR je vrhovni sovjet Gruzije aprila 1991 zahteval ponovno državno neodvisnost, septembra so nacionalizirali sovjetsko lastnino, pristop k SND pa so decembra 1991 odločno zavrnili. Konec 1991 so se začeli množični protesti proti avtoritarnemu režimu predsednika Z. Gamsahurdije. Po srditih uličnih bojih med njegovimi privrženci in nasprotniki je predsednik januarja 1992 zbežal iz države. Državo je nato vodil državni svet pod predsedstvom nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra E. Ševardnadzeja, ki je bil 11.10.1992 izvoljen za predsednika. Enostranska razglasitev neodvisnosti Južne Osetije (nekdanje Južnoosetinsko avtonomno območje) in zlasti Abhazije (nekdanja Abhazijska avtonomna republika) je pripeljala do krvavih vojaških konfliktov. Na podlagi vojaškega položaja v z. Gruziji, kjer so se policijske sile Gamsahurdije borile proti vladnim silam, je Ševardnadze septembra 1993 razglasil izredno stanje. Oktobra je Gruzija pripravila pogodbo za vstop v SND, kamor je uradno vstopila decembra 1993. Oktobra 1995 je začela veljati nova ustava. Na prvih neposrednih predsedniških volitvah novembra 1995 je zmagal Ševardnaze. Zaradi prirejanja rezultatov parlamentarnih volitev 2003 je prišlo do množičnih demonstracij in Ševarnadze je 23.11.2003 odstopil; začasna predsednica države je postala predsednica parlamenta Nino Burdžanadze. Januarja 2004 je na predsedniških volitvah zmagal vodja opozicije Mihail Saakašvili, njegovi privrženci so zmagali tudi na parlamentarnih volitvah marca 2004. Gruzija je še vedno v hudi gospodarski krizi, razmere v Abhaziji, Adžariji in Južni Osetiji se še niso povsem uredile.

Umetnost: gruzinska književnost, gruzinska umetnost.

Sorodna gesla: Abhazija | Adžarija | Gamsahurdija, Zviad | gruzinska književnost | gruzinska umetnost | Južna Osetija | Kahetija | Meshetija | Ševardnadze, Edvard | Tbilisi | Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek