poklic, dejavnost, ki je na splošno temelj ekonomskega obstoja in socialnega položaja. Značilnosti poklica so odvisne od vsakokratne zgodovinske družbene oblike in stopnje tehničnega razvoja. V ožjem pomenu je dejavnost, ki zahteva specializirano formalno izobrazbo. V sedanjih industrijskih družbah je svobodna izbira poklica na splošno pravno zaščitena. Zaradi vse večje delitve dela je poklic ena najpomembnejših strukturnih značilnosti industrijske družbe. Predstave o posebnosti poklicev in vrednotenje tega se spreminjajo z njegovo zgodovinsko in družbeno vlogo. Vrednotenje poklicev je bilo sprva pogosto utemeljeno magično ali religiozno. V krščanstvu se je izoblikovala posebna poklicna etika: opravljanje poklicev je dejavnost v čast Boga in izraz ljubezni do revnih. Po Tomažu Akvinskem je poklic od Boga dana služba, pri M. Luthru pa poklicanost posameznika (od Boga). Tako je delo služenje Bogu in izraz ljubezni do bližnjega. Pri J. Calvinu je poklicna dejavnost v cerkveni skupnosti sama sebi namen, poklicni uspeh pa znamenje božje milosti. To »asketsko« razumevanje je postalo eden od temeljev kapitalističnega duha. V sodobnem razumevanju se je poklic v številnih dejavnostih, pogosto povezanih z majhno odgovornostjo, samostojnostjo in možnostjo za odločanje, razvil v nasprotje zasebnega življenja. Izbira poklica je odvisna od objektivnih dejavnikov, posebno trga dela, tehničnih in gospodarskih potreb po določenih poklicih (poklicno in strokovno izobraževanje, poklicno svetovanje, poklicno in strokovno šolstvo). Zaradi nenehnih tehničnih, organizacijskih in gospodarskih sprememb zdaj vse pogosteje ni več mogoče vse življenje opravljati istega poklica.
Dostopnost