silikoni, s kemijsko sintezo dobljeni polimeri v obliki verig, plasti ali s prostorsko strukturo; ogljikovodikovi preostanki (R) so v silikonih vezani na silicijeve atome (Si) dolgih verig Si–O, (R) pa je pri tem pogosto metilni preostanek. Silikone je mogoče dobiti po Rochowem postopku z reakcijo med kovinskim silicijem in metilkloridom pri 250–300 °C. Nastali klorsilani se hidrolizirajo, temu sledi polikondenzacija ali polimerizacija v silikonih. Glede na strukturo ločimo silikonska olja, silikonske smole, silikonske kavčuke ali umetne snovi (kratka oznaka SI). Silikoni so obstojni na toploti, odbijajo vodo, so električni izolatorji, slabo hlapni, negorljivi; spreminjanje viskoznosti zaradi temperaturnih sprememb je majhno.
Dostopnost