mina [francosko],
1. splošno: pri navadnem svinčniku paličica grafita z različno trdoto, vtisnjena v les, pri kemičnem svinčniku cevka, napolnjena z barvno tekočino, ki pri pritisku izteka ob kroglici na ustju cevke.

Sorodna gesla: svinčnik
2. vojaštvo: sprva smodnik, postavljen v posebni rov ali pod objekt, ki ga je bilo treba razstreliti; zdaj izstrelek minometa, predvsem pa eksplozivno telo za miniranje (razstrelitev) zemeljskih, cestnih idr. odsekov; postavijo ga pod površino zemlje ali kakšen drug objekt; sproži pa se z dotikom, pritiskom (npr. naletne mine) ali pa na daljavo (radijsko, žično, z vžigalno vrvico). Morske mine so postavljene pod vodno površje (sidrne, magnetne, zvočne, zračne mine).

Sorodna gesla: akustična mina | časovni detonator | kasetno strelivo | minomet | minska ovira | naletna mina | razpršno orožje | tempirni vžigalnik
3. merilna tehnika: atiška utežna mera, 50 šekelov, 1/60 talenta; najpogosteje 0,436 kg.

Sorodna gesla: šekel | talent
4. numizmatika: atiška valuta: 1/60 talenta, 100 drahem.

Sorodna gesla: drahma | talent


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek