Etruščani, antično ljudstvo v Etruriji. Najbolj razširjena domneva je, da so nastali z združitvijo umbro-sabelske skupine Italikov (villanovska kultura) in ljudstva, ki je pred 8. st. pr. n. š. pripotovalo z vzhodnoegejskega območja (Lemnos); sami so se imenovali Raseni. Etruščani so ustanovili veliko mestnih držav; 12 držav osrednjega dela med Arnom in Tibero se je združilo v versko zvezo (amfiktionija). Sprva so jih vodili kralji, sčasoma pa se je uveljavilo plemstvo. Prek trgovine z Grčijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom so v Etrurijo prispeli grški umetniški izdelki, nato pa tudi umetniki in obrtniki; ti so trajno vplivali na etruščansko umetnost. Od 6. st. so bili njihovi tekmeci v z. Sredozemlju Kartažani; svojo oblast so razširili proti S do Padskega nižavja, proti j. Italiji do Kampanije, v Rimu (etruščansko Ruma, Tarkvinij) so imenovali zadnje kralje. 6.–3. st. so izgubili politični vpliv; 524–474 v vojni z Grki iz j. Italije, 474 jih je pri mestu Kume porazil Hieron I. V 5. st. so v Kampaniji nanje vse bolj pritiskali Samniti, od začetka 4. st. na S Kelti pod Brenom – izguba Padskega nižavja – v 4./3. st. pod pritiskom širjenja Rima (Veji); nazadnje so se povezali z Rimom. Po zavezniških vojnah vpleteni v rimsko državljansko vojno, dokončno jih je podredil Sula (82–79); nato romanizirani. Četudi so politično propadali, so odločilno vplivali na rimsko kulturo, predvsem na mantiko in kult prednikov. Etruščani so posredovali tudi številne, prvotno grške legende (Odisej, Enej idr.); poleg tega so Rimljani od njih prevzeli sistem osebnih imen (ime, rodbinsko ime, priimek), sistem števil, boje gladiatorjev, cirkuške arene, gledališke igre; pri državnih ustanovah: liktorje, triumf in uradna znamenja plemstva (sella curulis, toga praetexta); v arhitekturi tempelj bogov, atrij, zasnovo cest in kanalizacijo. Najdišča Chiusi, Cerveteri, Tarquinia idr. razkrivajo etruščansko umetnost in kulturo. Odkriti obsežna grobišča (nekropole), tumule ter grobovi v skalnih stenah in tufu, pogosto pod zemljo. V njih so številne stenske slike (npr. t. i. Françoisov grob v mestu Vulci z legendarnimi zgodovinskimi prizori, ok. 300) ter keramični in bronasti izdelki. Najpomembnejša božanstva Etruščanov: vrhovni bog Tinija, največkrat z Uni in Menervo trojica, ki varuje mesto (Jupiter-Junona-Minerva), skupina 12 bogov in 8 bogov, ki pošiljajo blisk; nenavadno poudarjeni demoni podzemlja in podobe konca sveta. – Najdaljši ohranjeni etruščanski napis, t. i. LIBER LINTEUS ZAGRABIENSIS, hrani Arheološki muzej v Zagrebu.
Dostopnost