Termania - Veliki splošni leksikon

gostota,

1. splošno: poljubna fizikalna količina, ki je podana na enoto dolžine, površine ali prostornine; npr. gostota toka je jakost toka na enoto preseka vodnika, energijska gostota je energija na enoto prostornine, gostota zvezd je število zvezd na kvadratno stopinjo; v reprodukcijski tehniki tudi številska vrednost počrnitve filma.

Sorodna gesla: centrifuga | lesna gostota | plavanje | reprodukcijska tehnika | Reynoldsovo število

2. fizika: masna gostota, znak ρ, masa m na enoto prostornine V:

Enota masne gostote je v sistemu SI kg/m3, v sistemu CGS g/cm3, navajamo pa jo tudi (pri plinih) v gramih na liter (g/l = g/dm3) ali v medicini deloma še v miligramih na 100 ml (mg %). Ker je masna gostota odvisna od temperature in tlaka, jo posebej pri plinih navajamo pri standardnih pogojih (normalno stanje). Masna gostota ima lahko zelo ekstremne vrednosti: med najmanjšimi je gostota medzvezdnega prahu 10–26 g/cm3 in gostota medzvezdnega vodika 10–24 g/cm3 (medzvezdna snov); pri belih pritlikavkah doseže do 106 g/cm3 (1 t/cm3), pri nevtronskih zvezdah pa več kakor 1014 g/cm3 (100 mln. t/cm3). V črnih luknjah gre proti neskončnosti. V našem sončnem sistemu so gostote od 0,69 g/cm3 (Saturn), 1,41 g/cm3 (Sonce) do 5,52 g/cm3 (Zemlja); na Zemlji ima največjo gostoto element osmij (22,5 g/cm3). Gostoto merimo z razl. metodami: gostota plinov s plinsko tehtnico, tekočin s piknometrom, areometrom, gostotnimi tehtnicami ali z veznimi posodami, trdnih snovi pa npr. s tehtanjem ali z metodami po načelu vzgona. Obratno vrednost gostote imenujemo specifična prostornina: v = 1/ρ.

Gostote nekaterih snovi

trdne snovi in kapljevine	(v g/cm3 pri 0 °C)
aluminij	2,7
baker	8,9
cink	7,1
diamant	3,5
grafit	2,3
osmij	22,5
platina	21,4
srebro	10,5
svinec	11,3
zlato	19,3
…
eter	0,71
voda	1,00
alkohol	0,78
živo srebro	13,55
plini	(v g/l pri 0 °C in 1013 hPa)
vodik	0,089
helij	0,1785
neon	0,900
kisik	1,429
dušik	1,251
zrak	1,292
ogljikov dioksid	1,977
kamnine	(v g/cm3)
bazalt	2,95–3,0
diorit	2,8–3,0
gabro	2,8–3,0
glinasti skrilavec	2,7–2,8
gnajs	2,6–3,0
granit	2,6–2,8
grauvaka	2,6–2,65
peščenec	2,6–2,65
fonolit	2,5–2,64
apnenec	1,7–2,6

gostota snovi v vesolju	(v g/cm3)
Zemlja	5,52
Venera	5,24
Mars	3,94
Jupiter	1,33
Saturn	0,69
Sonce	1,41
rdeča orjakinja	10–7
bela pritlikavka	106
nevtronska zvezda	1014
povprečna gostota vesolja	≈10–25

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek