logaritem [grško], splošna oznaka log, eksponent x, s katerim potenciramo osnovo a, da dobimo dano pozitivno število b (logaritmand): pogoj b = ax pišemo v obliki x = loga b. Osnova je lahko katerokoli pozitivno realno število razen 1, iz praktičnih razlogov pa najpogosteje uporabljamo osnovi 10 (desetiški ali Briggsov logaritem, oznaka log b) in e (naravni logaritem, oznaka ln b). Iz pravil za računanje s potencami sledijo pravila za računanje z logaritmi (pri isti osnovi):
Slika formule

Pred uvedbo žepnih računalnikov so logaritme in logaritemske tabele uporabljali za približno računanje, saj z logaritmiranjem prevedemo množenje v seštevanje.

Sorodna gesla: antilogaritem | Briggs, Henry | decibel | dekrement | desetiški logaritem | e | enačba | log- | logaritemske tablice | logaritemsko merilo | logaritemsko računalo | logaritmand | mantisa | matematika | Napier, John | naravni logaritem | neper | računske operacije | Weber-Fechnerjev zakon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek