robinija (Robinia pseudoacacia), pogovorno neprava akacija, metuljnica, drevo listnatih gozdov Severne in Srednje Amerike; listi pernato sestavljeni, prilisti se pri mladih rastlinah razvijejo v trne (listni trni); dišeči beli cvetovi v grozdastih socvetjih. 1601 je robinijo prinesel v Pariz dvorni vrtnar Jean Robin; zasajena v parkih in drevoredih, pogosto podivjana; uspeva tudi na slabih peščenih tleh v sožitju z gomoljčnimi bakterijami, ki živijo v koreninah; cvetovi so pomembni za čebeljo pašo. Les ima venčasto razporejene pore; ozka svetlorumena beljava in rumenozelena do zelenkastorjava črnjava, ki potemni, gost (ρ12–15 ≈ 730 kg/m3), zelo odporen, trd, trden in elastičen; bolj trden od hrastovine; dobro se obdeluje; uporablja se za konstrukcije, ki so v stiku s tlemi ali vodo, za parket, stavbno mizarstvo, jamski les, v kolarstvu. Sicer pa se robinija uporablja za utrjevanje nasipov in prekrivanje jalovine.