Trier [trír], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Porenje-Pfalz, v bližini nemško-luksemburške meje, ob reki Mozela, 100.000 preb.; ostanki iz rimske dobe (amfiteater, Porta Nigra, oboje 2. st. n. š., terme, 4. st.), bazilika (4. st., od 1856 evangeličanska cerkev), stolnica (11./12. st.) z rimsko zasnovo, gotski cerkvi Naše ljube Gospe (1235–70) in sv. Gangolfa (13.–15. st.), baročna cerkev sv. Pavla (1734–57); sedež katoliške škofije, številni uradi. Univerza (od 1972), teološka fakulteta (nekdanja jezuitska šola), tehnična visoka šola, knjižnica, gledališče, deželni muzej (najdbe iz rimske dobe), Muzej Karla Marxa; pomembne vinske, šampanjske kleti, strojna, živilska in elektroindustrija; pomemben turizem.

Zgodovina: sprva naselbina Treverjev, keltsko-germanska plemena, v začetku rimskega cesarstva imenovana Augusta Treverorum; 275/276 so jo opustošili Franki in Alemani; ob koncu 3. st. jo je Konstantin I. Veliki obnovil in povzdignil v cesarsko rezidenco in upravno središče Galije (do ok. 395). 460–470 pod oblastjo Frankov. Sredi 3. st. sedež škofije, najpozneje v 6. st. metropola cerkvene province. 870 delno, 925 dokončno del vzhodnofrankovske države (Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda). 1794 so Francozi zasedli del nadškofije na levem bregu Rena, 1803 je bila razpuščena; 1815 vladavina Prusov. 1821 je Trier postal škofija v sklopu kölnske metropolije.

Sorodna gesla: Avgusta | Franki | Konstantin I. Veliki | Porenje-Pfalz | Porta nigra | Sauer | Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda | Treveri


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek