erozija [latinsko], 1. medicina:odrgnina.2. geologija:v širšem pomenu odnašanje delcev kamnin in tal v nižje ležeče dele zemeljskega površja in, nazadnje, v morje; pri tem ima najpomembnejšo vlogo tekoča voda; v ožjem pomenu odnašanje in brazdanje zemeljskega površja z delovanjem tekoče vode ali ledenikov. Moč erozije je odvisna od turbulentnosti vode, odpornosti kamnine, značilnosti transportiranega materiala, nagnjenosti površja in podnebja. Glede na smer delovanja razlikujemo globinsko, bočno in zadenjsko (retrogradno) erozijo. Erozijo vetra imenujemo deflacija.
Kratek pregled: erozija Poleg onesnaževanja okolja je propadanje kulturne pokrajine zaradi erozije tal in nastajanja erozijskih jarkov eno največjih bremen našega življenjskega okolja. Erozija rek in potokov je naravni proces, ki poteka počasi, dokler je okolje v naravnem ravnotežju. Poseganje človeka v naravno okolje, zlasti s krčenjem gozdov, monokulturnim poljedelstvom in pretirano pašo, lahko to ravnotežje poruši. Zaradi uničenja gozda sega erozija tal že v vršne dele hribovja. Posledica naglega naraščanja črede na sušnih območjih je pretirana paša skromnega in redkega rastja. Živalska kopita tla tudi močno zdrobijo in tako ima veter lahko delo z odpihovanjem bolj ali manj rodovitne zgornje plasti tal. Voda in veter še močneje napadata golo površje, tako prizadete pokrajine pa ni več mogoče popraviti in je izgubljena za gospodarsko izrabo. Propadanje kulturne pokrajine zaradi erozije tal in deflacije je še posebno močno na sušnih območjih in v hribovju, kjer so izkrčili gozdove. Na svetu izgubimo na leto 75 mlr. ton tal. Odneseni material se na koncu odloži v morju. Odplakovanje in spihovanje z njivskih površin lahko občutno zmanjšamo s t. i. konturnim oranjem, tj. oranjem prečno na smer pobočja. Žive meje in pasovi gozda zmanjšujejo moč vetra, upočasnijo izsuševanje tal in preprečujejo odpihovanje drobnih delcev. So tudi učinkovita obramba pred erozijo tal. Celo na najbolj sušnih podnebnih območjih lahko s primerno prilagojenimi rastlinami ustvarimo zaščitne pasove. Avtor Walter Schumann