preskušanje materiala, ugotavljanje kemičnih, fizikalnih in tehnoloških lastnosti materiala (snovi) ali gotovega izdelka, predvsem za ugotavljanje in preverjanje karakterističnih vrednosti in nadzor kakovosti obdelave. Kemijsko sestavo ugotavljajo s kemijsko analizo, fino zgradbo z rentgenografskimi postopki, mikrostrukturo z metodami metalografije. Porušitveno preskušanje materiala so preiskave mehanskih lastnosti snovi (npr. trdnosti, žilavosti, preoblikovalnosti) na preskuševancih, ki se pri tem uničijo. Pri nateznem preskusu določajo mejo elastičnosti, natezno trdnost, elastično in plastično preoblikovalnost. V zadnjem času je vse pomembnejše neporušitveno preskušanje materiala; omogoča preskus materialov in predmetov brez njihove poškodbe. Pri preiskavi z ultrazvokom pošiljajo iz preskusne glave v obdelovanec ultrazvočne impulze. Iz potovalnega časa impulzov, njihovega odboja ali absorpcije lahko predvidijo napake v notranjosti materiala, kot so razpoke, pore, lunkerji idr.; uporablja se predvsem pri preiskavah zvarov in ulitkov. Za preskušanje zvarov uporabljajo tudi postopek s pronicajočo barvo, difuzijski postopek in magnetoskopski postopek. Pri prvih dveh razpršijo na zvar barvno raztopino, ki prodira v morebitne razpoke; višek barve odstranijo, barvo, ki je prodrla v razpoke, pa naredijo vidno z ustreznim razvijalom. Pri magnetoskopskem postopku po zvarih posujejo fine železne opilke, preskušanec vstavijo v magnetno polje; pri napaki na zvaru se opilki neenakomerno porazdelijo. Pri elektroinduktivnem preskusu izpostavijo merjenec magnetnemu polju, ki v snovi inducira vrtinčne tokove. Predmete z debelimi stenami preiskujejo s presevanjem z rentgenskimi žarki (rentgensko sevanje); napake v materialu vidijo kot razl. počrnjena mesta na filmu, ki je nameščen za preiskovanim predmetom. Za raziskavo obnašanja teles pri obremenitvi uporabljajo napetostno optiko, holografijo, meritve razteznosti z razteznim merilnim trakom.
Dostopnost