zlato (latinsko aurum), simbol Au, eno- ali trivalentni kemijski element, vrstno število 79, atomska masa 196,967, redka, rumeno svetleča se, sorazmerno mehka in tanljiva plemenita kovina, gostota 19,3 g/cm3, tališče 1064,76 °C, vrelišče 2966 °C, Mohsova trdota 2,5–3; raztaplja se le v zmeseh, ki razvijajo klor (npr. zlatotopka), v raztopinah kalijevega ali natrijevega cianida, z živim srebrom se raztaplja v zlatov amalgam. Zlato najdemo običajno samorodno, čisto ali v zlitini s srebrom (elektrum); redki minerali, ki vsebujejo zlato, so teluridi (telur): calaverit, silvanit, nagyagit. Zlato v kremenovih slojih (primarnih ležiščih; gorsko zlato) zaradi preperevanja kamnin zaide med pesek (zlatonosni pesek), ki ga naplavljajo gorske vode, in v morje, v katerem je količina zlata ocenjena na ok. 8 mlr. t. Najpomembnejša nahajališča: Južna Afrika, Kanada, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Gana, ZDA, SND. Zlato so uporabljali že v 4. tl. pr. n. š. (Sumerci, Egipčani), ponekod ga še danes pridobivajo s spiranjem rečnega peska (npr. ob reki Niger). Stoletja staro obdelovanje peska z živim srebrom (amalgamiranje) je zamenjal postopek s cianidnim luženjem. Po elektrolitskem rafiniranju bakra in srebra lahko dobijo iz anodnega mulja zlato s kloriranjem preostalih kovin. Okoli dve tretjini vsega zlata je v državnih zakladnicah kot zlata rezerva (protivrednost valuti), sledijo okrasni predmeti, zobno zlato, zasebno premoženje, zlati laboratorijski aparati; manjše količine zlata vsebujejo preparati za fotografske zlate kopeli, rubinska stekla in zdravila. Ker ima zlato le v zlitinah z bakrom, srebrom, platino ali nikljem potrebno trdoto, nosijo pravi izdelki iz zlata vedno uradno navedbo njegove čistosti; pozlačeni predmeti nimajo žiga, dobijo jih z galvaniziranjem ali nanašanjem tankih zlatih plasti, največkrat na med ali tombak (duble). Pravo pozlatitev štukature ali lesa (zlata osnova starih slik, okvirjev, rezbarskih izdelkov) dobimo z lepljenjem lističastega zlata, ki ga od davnih časov do danes tolčejo v zelo tanke folije. Najpomembnejše spojine zlata so zlatov(III) klorid, AuCl3. Tetraklorozlatova(III) kislina, HAuCl4, in njene soli, npr. Na(AuCl4) · 2 H2O, natrijev tetrakloroaurat(III) in tudi kalijev dicianoaurat(I) se uporabljajo v galvanskih zlatih kopelih.
Dostopnost