rentgenska astronomija, veja astronomije, ki preučuje vesoljske vire rentgenske svetlobe. Zaradi absorpcije so v ozračju Zemlje možna tovrstna opazovanja le iz balonov, raket in satelitov. Tudi Sonce seva rentgensko svetlobo. Znanih je več kot 5000 virov, delno so tudi radijski viri; ležijo v naši Galaksiji, pa tudi zunaj nje. Nekateri so vidni tudi v optičnem območju. Mogoče je, da je to sevanje sinhrotronsko ali pa toplotno od zavrtih ionov. Od začetka 70. let raziskujejo vire rentgenske svetlobe s sateliti; prvi tak satelit je bil UHURU, 1978 je NASA izstrelila satelit Einsteinov observatorij, ki je krožil do pomladi 1982 500 km nad Zemljo. Ločljivost njegovega rentgenskega daljnogleda je bila 4'. ROSAT in XMM Newton imata veliko boljšo ločljivost.
Dostopnost