romska glasba, način življenja evropskih narodov v srednjem veku je veliko pripomogel k temu, da so Romi razvili svojo glasbeno dejavnost v vseh tistih deželah, kjer so se naselili v velikih skupinah. O izvirnosti romske glasbe so zelo razl. mnenja in ugotovitve, kaj je bilo privzetega iz tujih kulturnih dediščin (evropske ljudske pesmi, melodije raznih narodov ipd.). Romska glasba je zaslovela na Madžarskem že v 16. st. (D. Karman, romski violinist); največji razvoj je doživela v poznejših stoletjih, ko so se ustanovili romski orkestri s slavnimi violinskimi mojstri (Bihari, Čermak, Lavota). V starejših madžarskih orkestrih so bile najpomembnejše violine in cimbale. Tak romski orkester ima dve violini, čelo, bas, violo in cimbale. V 17. in 18. st. so bili romski orkestri navzoči na razl. ljudskih prireditvah, plesih, kmečkih svatbah, zabavah in v domovih bogatih ljudi, kraljev (violinist C. M. Barna, t. i. madžarski Orfej). V 19. st. je bil slaven J. Bihari, romski violinist in skladatelj in vodja romskega orkestra, ki je igral po vsej Madžarski, posebej na kraljevem dvoru. Romski pevci, godbeniki in njihovi orkestri so najbolj zasloveli na Madžarskem, v Poljski, Rusiji in v. Evropi (Transilvanija, Moldavija, Vlaška, Balkan). Romska glasba je bila na Madžarskem instrumentalna, v Rusiji vokalna, v Španiji pa se je tesno povezala s plesom. – Splošno je bilo veliko manj romskih glasbenikov v z. Evropi. – V 19. st. so španski Romi uveljavili glasbo in plesno umetnost flamenco, ki je postal pojem vse romske glasbe v Španiji. Ta obsega andaluzijski ples, velik del romske glasbe, prvine iz orientalske, mavrske in hebrejske folklore. Pri tem plesu uporabljajo plesalke kastanjete. – Romska glasba je vplivala tudi na znane skladatelje (Liszta, Haydna, Beethovna, Brahmsa, Schuberta). – Pri starejših romskih orkestrih so bili pomembni še lutnja, piščal, boben, tamburino, kitara, pozneje harmonika. Sodobni romski orkestri, ki so tudi poklicno izobraženi, igrajo predvsem zabavno glasbo, tudi jazz (npr. Ferus Mustafov).