volfram (latinsko wolframium), simbol W, dvo- do (največkrat) šestvalentni kemijski element, vrstno število 74, atomska masa 183,85; bela, svetleča se kovina, tališče 3410 °C, vrelišče 5927 °C, gostota 19,27 g/cm3; s povečevanjem nečistoč (ogljik, kisik) nekoven do krhek (Mohsova trdota 4,5–8); vse kisline – razen mešanice dušikove(V) in fluorovodikove kisline – ga komaj zaznavno raztapljajo (pasivnost). Pomembni minerali so volframit (Mn,Fe)WO4, scheelit, CaWO4, stolzit, PbWO4, volframovo rumenilo WO3 · nH2O (Kitajska, Severna Amerika, Laos, Kambodža, Vietnam). Volfram dobijo z razklopom volframita s sodo, obarjanjem volframovega(VI) oksida s klorovodikovo kislino in redukcijo z vodikom do kovine pri 1200 °C. Volfram uporabljajo za žarilne nitke v žarnicah, kot sestavino zlitin, za plemenito jeklo (volframovo jeklo), obstojno pri visoki temperaturi, in za pripravljanje trdin (npr. Widia®) iz divolframovega karbida W2C z dodatkom drugih karbidov. Volframov karbid, WC, sivkast prašek s kovinskim sijajem in vreliščem ok. 6000 °C, ima enako trdoto kot diamant.
Dostopnost