monoteleti [grško monon thelema, ‘ena volja’], predstavniki krščanskega nauka; v 7. st. so se ločili od monofizitov; pridigali so o božji volji v Kristusu, s katero se je zlila človekova; na šestem ekumenskem koncilu obtoženi kot heretiki.

Sorodna gesla: Maksim Spoznavalec | maroniti | monofiziti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek