lok, 1. splošno:prastaro orožje pri lovu, športu in v vojni; razširjeno skoraj po vsem svetu; sestoji iz palice in tetive (lokostrelec, lokostrelstvo). Poleg preprostih znani tudi sestavljeni loki; palica teh je iz več delov in plasti. Posebna vrsta sestavljenih lokov so dvojni ali refleksni loki.
Zgodovina Lok kot orožje znan že v mlajšem paleolitiku; prikazan je na skalnih risbah v Španiji. Najpomembnejše orožje nomadov konjenikov. Lovci iz sibirske tajge v 1. tl. pr. n. š. so iznašli sestavljen, s koščenimi ploščicami utrjen refleksni lok; Huni in Avari so ga razvili do popolnosti.
Sorodna gesla: arkus | kot | ločna mera3. glasba:1) razl. izdelana priprava za igro na godalih, ki strune na godalu spravi v nihanje. 2) premični kos cevi za uglasitev gozdnega roga. 3) v notni pisavi povezuje note iste višine v skupno trajanje; lok za fraziranje nakazuje melodično členjenje; lok nad melodično linijo nakazuje način izvajanja legato.
Sorodna gesla: legato | legno | ligatura | notna pisava | zvočni lok | žabica4. arhitektura:obokan nosilni element za premostitev vmesnega prostora iz radialno klesanih kamnov s poševnimi ležišči. Reakcije prevzame podpornik sosednjega loka ali pa natezna palica v loku. Lok kot element: slepi člen, oprožni lok, gotski oporni sistem, šilasti lok, oporni lok. Statično ločimo (lok iz armiranega betona, jekla in lesa): vpeti lok (vpet je v ležiščih), dvočlenski lok (členka v lečiščih), tričlenski lok (dodatni členek v temenu).
Dostopnost