vretenčarji (Vertebrata, Craniota), najpomembnejše in glede na število vrst najbogatejše poddeblo strunarjev; v obliki fosilov dokazani od ordovicija; recentni razredi: obloustke, ribe (hrustančnice, kostnice), dvoživke, plazilci, ptice, sesalci (izumrle ribe oklepnice). Vretenčarji so v živalstvu dosegli najvišjo stopnjo. Telesna zgradba razl. razredov kaže postopne spremembe. Telo sestoji iz glave, trupa in navadno dveh parov okončin (pri ribah parnih plavuti). Telesu daje oporo notranji skelet iz kosti in hrustanca (pri obloustkah in morskih psih samo iz hrustanca). Dorzalno ležeča hrbtenica se začenja za lobanjo, nosi ekstremitetni obroč (izjema so ribe) in se večinoma podaljšuje prek trupa v rep (skelet). Okostje omogoča povprečno večjo rast kot pri nevretenčarjih, tudi orjaške oblike (zavri, kiti, sloni). Vretenčarji imajo sklenjen krvožilni sistem: kri poganja ventralno ležeče srce; pri ribah se kri obogati s kisikom v škrgah, pri kopenskih vretenčarjih v pljučih (razvije se dvojni krvni obtok). Hemoglobin je pri vretenčarjih vezan na eritrocite. Črevo je razdeljeno na več odsekov: 1. črevo glave z ustno votlino; samo pri vretenčarjih je v njej zobovje (izjeme npr. obloustke, ptiči in želve); 2. škržno črevo (pharynx); tega stalno ali med embrionalnim razvojem predirajo škržne reže; 3. črevo trupa iz prednjega črevesa s požiralnikom, želodcem, srednjim črevesom (tankim črevesom), na katerega začetek se kot dodatni žlezi iztekajo jetra in trebušna slinavka, in končno črevo. Izločala so v tesni zvezi s spolnim sistemom; do ptičev in stokovcev (izjema ribe kostnice) se končajo izločala in izvodila spolnih organov v zadnjem delu končnega črevesa. Vretenčarji so skoraj vedno ločenih spolov; nespolnega razmnoževanja ni. Obloustke, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in stokovci ležejo jajca, pri viviparnih vrstah se razvijejo mladiči že v materinem telesu; vrečarji in placentalni sesalci so vedno viviparni. Čutila so zelo razvita (predvsem voh, sluh in vid); živčevje ima dorzalno nadrejene centre (hrbtenjača in možgani).

Sistematska razdelitev vretenčarjev (52.766)
V oklepajih približno število vrst.

1. razred: brezčeljustnice (Agnatha) (83)
2. razred: hrustančnice (Chondrichthyes) (960)
3. razred: kostnice (Osteichthyes) (28.640)
4. razred: dvoživke (Amphibia) (3950)
5. razred: plazilci (Reptilia) (5900)
6. razred: ptiči (Aves) (8600)
7. razred: sesalci (Mammalia) (4630)


Sorodna gesla: brezčeljustnice | Cuvier, Georges de | črevo | čutila | dvoživke | epidermis | hrbtenjača | hrustančnice | kostnice | krvni obtok | možgani | nevretenčarji | obloustke | oko | plakodermi | plazilci | pljuča | ptice | razvoj | rep | ribe | sesalci | skelet | sluh | stokovci | strunarji | škrge | vid | voh | vrečarji | zobovje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek