Termania - Veliki splošni leksikon

Nikaragva (uradno ime República de Nicaragua, Republika Nikaragva), država v Srednji Ameriki, med Hondurasom in Kostariko.

časovni pas	srednjeevropski čas – 7 ur
površina	130.000 km2, S–J 450 km, V–Z 430 km
prebivalstvo	4,9 mln., 38 preb./km2, letna rast 3,1 %, življenjska doba 68 let
glavno mesto	Managua, 864.000 preb., 50 m nad morjem, na j. bregu istoimenskega jezera
upravna razdelitev	15 departmajev in dve avtonomni regiji (ob Atlantiku)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), OAS, ODECA, MCCA, SELA
uradni jezik	španski; sporazumevalni jezik tudi angleščina; več indijanskih narečij
denarna enota	kordova (oznaka NIC)

Naravne razmere
Nikaragva je po velikosti največja srednjeameriška država. Na tihooceanski obali na Z je ozka obalna ravnina, ki se dviga v vulkansko hribovje, visoko do 1700 m. Onstran hribovja je potresno ogroženo Nikaragovsko podolje, ki sega od zaliva Golfo de Fonseca na SZ (ob honduraški meji) do karibske obale Kostarike. V tem tektonskem jarku sta jezero Managua (1234 km2) in več kot 8000 km2 veliko Nikaragovsko jezero. Skozi osrednji del se vleče več gorskih hrbtov srednjeameriških Kordiljer, ki so v bližini honduraške meje visoki do 2107 m (Pico Mogotón). Proti V se osrednje višavje počasi znižuje proti nižavju ob karibski obali z obsežnimi močvirji in lagunami (Obala komarjev); pred 480 km dolgo karibsko obalo so koralni grebeni, peščene sipine in manjši otoki. Podnebje je tropsko; na atlantski (karibski) strani so padavine razporejene skozi vse leto (2500–6000 mm), na tihooceanski strani se menjavata sušno in deževno obdobje (manj kot 2000 mm padavin). Povprečna mesečna temperatura je v vročih nižavjih 24–28 °C, na višavju 17–22 °C. V nižavju ob karibski obali raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v borove gozdove, na obali v mangrove in močvirni gozd; nekdanje tropske sušne gozdove v zavetrnem Nikaragovskem podolju so večinoma izkrčili za obdelovalne površine; na višjih območjih rastejo hrastovo-borovi mešani gozdovi. Gozdovi pokrivajo tretjino državnega ozemlja.

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma mestici (ok. 75 %), mešanci med belci in Indijanci (ladini). Belcev (zgornja plast) je ok. 10 %; poleg njih so še črnci in mulati (ok. 13 %) ter čistokrvni Indijanci (4–6 %; med njimi Miskiti). Najgosteje poseljena je tihooceanska stran (gorska pobočja, kotline, Nikaragovsko podolje), nižavje ob karibski obali je redko poseljeno. Ok. 60 % prebivalcev živi v mestih, skoraj tretjina vsega prebivalstva v aglomeraciji glavnega mesta Managua. Večina prebivalcev je katoličanov (95 %), drugo so manjše protestantske skupnosti. Z uvedbo brezplačnega obveznega osnovnega šolanja in s kampanjo opismenjevanja so v začetku 80. let občutno zmanjšali nepismenost (12 %). Imajo 16 visokih šol, med njimi univerzi v Leónu (ustanovljena 1812) in Managui (ustanovljena 1961).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1987 (spremenjena 1995) je Nikaragva predsedniška republika. Predsednika države volijo neposredno za šest let, ima velika pooblastila (pravico do veta in razglasitev izrednega stanja) in je hkrati predsednik vlade ter vrhovni poveljnik oboroženih sil. Zakonodajni organ je enodomni parlament (narodna skupščina) s 93 neposredno izvoljenimi poslanci. Pravosodje je urejeno večinoma po španskem zgledu. Splošno vojaško obveznost so odpravili junija 1990.

Gospodarstvo
Sedanja velika gospodarska recesija v Nikaragvi je posledica desetletja dolge diktature rodbine Somoza, neučinkovitega planskega gospodarstva sandinistične vlade, trgovinske blokade, ki so jo 1985 uvedle ZDA, ter državljanske vojne. Temelj gospodarstva in najpomembnejši vir deviz je kmetijstvo, v katerem je zaposlenih 40 % vsega aktivnega prebivalstva. Z agrarno reformo so po 1979 podržavili dve petini obdelovalne zemlje (prej je večinoma pripadala rodbini Somoza) ter jo razdelili zadrugam in malim kmetom. Izvažajo bombaž, kavo, sladkorni trst in banane; za lastne potrebe pridelujejo koruzo, riž, proso, tropske gomoljnice in fižol. Za izvoz sta pomembna tudi živinoreja (govedo, prašiči) in ribištvo (kozice, rarogi). Gozdovi so zelo prizadeti zaradi dolgoletnega roparskega izkoriščanja (predvsem tropski plemeniti les). Nikaragva ima precejšnje rudno bogastvo, ki še ni v celoti raziskano; kopljejo mdr. zlato, srebro in baker. Industrija: podjetja za predelavo kmetijskih pridelkov, tekstilna industrija in proizvodnja blaga za splošno porabo. Glavna naloga gospodarske politike nove vlade je privatizirati čim več državnih podjetij v kmetijskih, industrijskih in storitvenih dejavnostih.
Prometno omrežje je v v. delu skromno; v z. delu promet poteka predvsem po cestah, najpomembnejša je panameriška cesta. Največje pristanišče je Corinto ob Tihem oceanu, mednarodno letališče v Managui. Turizem, ki je v 80. letih povsem zamrl, ponovno močno spodbujajo.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,5 mlr. USD, 710 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 33 %, industrija 23 %, storitvene dejavnosti 44 %
uvoz (2001, ocena)	1,6 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	609,5 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	6,1 mlr. USD

Zgodovina
1502 je Kolumb pristal na v. obali Nikaragve; 1524 so ozemlje osvojili Španci in ga priključili generalnemu kapitanatu Gvatemala. Gibanja za neodvisnost so nastajala od 1811; 15.9.1821 je Nikaragva razglasila neodvisnost. 1823–38 je bila del Združenih provinc Srednje Amerike. 1858 je Managua postala glavno mesto. Po sporu s Hondurasom so Nikaragvo od 1912–33 zasedle čete ZDA. 1936 se je začela diktatorska vladavina rodbine Somoza. Anastasio Somoza García je bil, razen 1947–50, predsednik države vse do umora 1956. Nasledila sta ga sinova Luis Anastasio Somoza Debayle (1956–63) in Anastasio Somoza Debayle (1967–72 in 1974–79). 1978 so izbruhnili spopadi med Sandinistično osvobodilno fronto (FSLN) in Somozovo narodno gardo. Po begu Somoze v ZDA so ustanovili socialistično vladavino »narodne obnove«. Zmagovalec prvih svobodnih volitev po padcu diktature (1984) je bil D. Ortega Saavedra, kandidat FSLN. V naslednjih letih so se stopnjevali spopadi med vladnimi silami in kontraši, ki so jih podpirale ZDA. Številne mirovne pobude iz razl. strani so propadle predvsem zaradi odpora vlade ZDA in kontrašev. 1989 so predsedniki srednjeameriških držav podpisali sporazum o ustavitvi spopadov. Razorožitev kontrašev so izvedli pod nadzorom mirovnih sil OZN. Na volitvah v začetku 1990 je zmagala Narodna opozicijska zveza (UNO) in dobila tudi absolutno večino v narodni skupščini. Predsednica je postala V. Barrios de Chamorro (UNO). Pribl. 70 % prebivalcev živi na robu eksistenčnega minimuma; 1994 je bilo v državi 66 % brezposelnih. Na parlamentarnih volitvah oktobra 1996 sta si največ glasov zagotovili Liberalna aliansa (AL) in Sandinistična osvobodilna fronta (FSLN), predsednik države in vlade od januarja 1997 Arnoldo Alemán Lacayo, kandidat AL. Na volitvah je premagal kandidata sandinistov, Daniela Ortego. Novembra 1998 je po Nikaragvi pustošil orkan Mitch (več kot 4000 mrtvih). Sandinisti so zmagali na lokalnih volitvah, na predsedniških volitvah januarja 2001 pa je z obljubami o boju proti korupciji, spet proti Ortegi, zmagal liberalec Enrique Bolaños Geyer.
Že na začetku 1993 je vlada s Salvadorjem, Gvatemalo in Hondurasom podpisala sporazum o gospodarskem in političnem sodelovanju.

Sorodna gesla: Barrios de Chamorro, Violeta | Contadora | kontraši | León | Managua | Nikaragovsko jezero | Ortega Saavedra, Daniel | Otoki biserov | panameriška cesta | Somoza

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek