makedonska vinorodna območja in vina, v nekdanji SFRJ po površini vinogradov na tretjem mestu (za Srbijo in Hrvaško); ok. 35.000 ha vinogradov, v zadnjih 20 letih večinoma obnovljenih. Pridelajo ok. 2,000.000 dt grozdja in le ok. 850.000 hl vina, ker pridelajo precej namiznega grozdja. Veliko (40 %) vinogradov je na večjih plantažah, predelava pa poteka v večjih kleteh. Vinogradi so razdeljeni na tri rajone: pčinjsko-osogojski s štirimi vinogorji v sz. delu (največ okoli Kumanova), vardarski rajon v dolini Vardarja s pritoki, v jv. delu (šest vinogorij) zlasti okoli (Titovega) Velesa, Kavadarcev, Valandova, Gevgelije, Štipa, Strumice, in pelagijsko-pološki rajon, večidel v jz. delu, zlasti okoli Prilepa, Bitole, Ohrida. Vinogradi so večinoma na ravnih in zmerno nagnjenih terenih 200–500 m nad morjem, v dolnjem Vardarju tudi niže, pod 100 m, okoli Prespanskega in Ohridskega jezera pa više, do 800 m. Temperaturni pogoji so dobri, padavin pa je zlasti v v. delu premalo. Ob Vardarju zato nasade za namizno grozdje tudi namakajo. Namizno grozdje je pomemben del vinogradniške proizvodnje (približno polovica površin v družbeni lasti). Glavne sorte so afus-ali, kraljica vinogradov, italija, belo zimsko; te in druge bele sorte obsegajo 75 % pridelave, rdeče sorte kardinal, muškat hamburg, alphonse lavalle pa ok. 25 %. Vinsko grozdje je predvsem za rdeča vina iz sort: kratošija, vranac, prokupac, merlot in drugih. Med belimi prevladujejo smederevka (več kakor polovica belih sort), žilavka, laški rizling, belan, rkaciteli. Večina vina prihaja v kleti v Kavadarcih, Tikvešu, (Titovem) Velesu, Valandovu, Negotinu na Vardarju, Gevgeliji, Štipu, Strumici, Radovišu, Bitoli, Prilepu, Kočanih, Ohridu in Skopju. Makedonska vina so večidel namizna, med kakovostnimi močno prevladujejo rdeča vina. Značilnost je visoka alkoholna stopnja, nizka kislina, pri rdečih močna barva in ekstrakt, pri belih prevladuje rumena barva. V glavnem so suha, večidel trpka in neharmonična. Za zorenje so primerna rdeča vina predvsem vranca in kratošije. Proizvedejo tudi nekaj posebno naravno sladkih vin in vinskih žganj (vinjak, lozovača, komovica).