gnezda, 1. zoologija:bivališča, ki jih gradijo živali, da jih varujejo pred sovražniki in vremenskimi vplivi; preprosto do umetelno ptičje gnezdo največkrat izdelata oba starša za vsak zarod na novo in ga potem, ko mladiči izletijo, zapustita. Tudi nekatere kače, ribe in sesalci delajo gnezda za mladiče. Zimska gnezda gradijo npr. veverice, ježi, hrčki. Giboni, gorile in druge velike človeku podobne opice prenočujejo v družinah ali posamično v spalnih gnezdih. Posebej pri socialnih žuželkah zgradi veliko sovrstnikov skupaj gnezda, ki so naseljena več let – mravlje, termiti in čebele. Številne oblike gnezda temeljijo na prilagoditvi življenjskemu okolju, v katerem so postavljena in so narejena iz zelo razl. gnezdnega materiala. Pajki gradijo bivalna gnezda in gnezda za zalego iz izločka svojih predilnih žlez; lubadarji izvrtajo zarodne komore v les in skorjo; čebele izdelujejo satasta gnezda iz voska izločkov posebnih žlez; ličinke travniških slinaric se zadržujejo v gnezdu iz sline. Ribe uporabljajo drstilne jame (postrvi), gnezda za zarod iz strohnelih rastlinskih delov (zeti) ali vdolbine v mulju (pljučarice). Dvoživke kopljejo bivalne luknje v vlažno zemljo, plazilci luknje v zemljo za odlaganje jajc in prezimovanje. Nekateri sesalci gradijo gnezda za zarod, bivališča in skrivališča iz poganjkov, bilk in drugega materiala (veverice, polhi), podzemne gradnje iz hodnikov in kotlastih votlin (lisica, miši, bober, krt, jazbec) ali uporabljajo izkopana ležišča za bivanje in zarod (zajci, srne). Posebej umetelna so gnezda pri ptičih: tekači, plovci in več kur gradijo talna gnezda, navadni in čopasti ponirki pa iz vodnih rastlin v obrežnem trstju plavajoča gnezda. Skledasta gnezda ptic pevk so zunaj izdelana iz vejic, bilk ali listov, znotraj pa obložena z živalskimi dlakami, peresi, volnenimi vlakni ali z zemljo. Stržek, plašica idr. gradijo kroglasta gnezda z vstopno luknjo ali cevjo, lastovke zidajo lončasta gnezda iz blata, ki ga zlepijo s slino. Duplarji gnezdijo v naravnih ali umetnih votlinah (brglezi, sinice, škorci), kljuvajo jih v drevesna debla (žolna) ali jih kopljejo v ilovnato zemljo (breguljka, vodomec). Pomemben pogoj za preživetje zaroda je prikrivanje gnezda; zato jih ptice največkrat grade med gostim rastlinjem, v nedostopnem grmičevju, v trnastih živih mejah ali v rogovilah visoko v drevesnih krošnjah.
Dostopnost