indikator [latinsko, ‘pokazatelj’], 1. kemija:snov, največkrat barvilo, ki npr. z značilno spremembo barve pokaže na spremembo pH raztopine: metiloranž, kongordeče, fenolftalein, lakmus, univerzalni indikatorski papir. Na pH sklepamo po barvnem tonu papirja, ki ga primerjamo z barvno lestvico. Pri titraciji z indikatorji ugotavljamo ekvivalentno točko (volumetrična analiza). Radioaktivni izotopi so indikator pri spremljanju presnovnih poti v organizmu (radioindikator).
Sorodna gesla: preskušanje materiala3. sociologija, ekonomija:kazalec določenega procesa. Indikatorji prostorskih ali prostorsko pomembnih procesov (socialna geografija) so bodisi vidni v pokrajini (npr. socialna praha kot indikator socialnoekonomskih sprememb) bodisi jih ugotavljamo s statističnimi metodami (npr. indikator za opredeljevanje nerazvitosti).