modalnost [latinsko],
1. logika: posebna opredelitev sodbe, ki označuje, ali predikat nemara pripada nekemu subjektu (problematična sodba), mu dejansko pripada (asertorična sodba), ali mu nujno pripada (apodiktična sodba). Z raziskovanjem razmerij med modalnimi sodbami se ukvarja modalna logika. Glede na bit razlikujemo modalne pare: možnost–nemožnost, resničnost–neresničnost in nujnost–naključnost.

Sorodna gesla: apodiktična sodba | asertorična sodba | kategorija | nujnost | problematična sodba | sodba
2. fiziologija: pojav, ki ga lahko razpozna le določen specifičen tip čutnic (receptor), npr. »zeleno«, »sladko«, »toplo«.

Sorodna gesla: receptor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek