patriarh [grško, ‘očak’], v Stari zavezi označitev očakov izraelskega naroda, Abrahama, Izaka in Jakoba ter njihovih sinov; pozneje častni naslov predstojnikov velikega sveta (sinderija). Krščanska Cerkev je prevzela ta naslov najprej za škofe, od 5. st. samo za metropolite, naposled posebej za rimske, carigrajske, aleksandrijske in jeruzalemske škofe; v pravoslavni Cerkvi od 16. st. tudi za druge nadškofe avtokefalnih Cerkva.
Dostopnost