Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine, v kotlini ob Miljacki, 537–682 m nad morjem, 380.000 preb. (pred vojno 450.000; več kot 40 % Muslimanov oz. Bošnjakov, ok. 30 % Srbov, ok. 10 % Hrvatov, veliko otrok mešanih zakonov); orientalsko staro jedro s številnimi džamijami (pomembni Careva in Gazi Husrevbegova), bazarji, sedež katoliške nadškofije, univerza (ustanovljena 1949), Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, knjižnica; elektroindustrija, usnjarska, tekstilna industrija; izdelava preprog, proizvodnja dušika, predelava tobaka.
Zgodovina: v bližini neolitsko najdišče Butmir, več ilirskih naselij in rimska postojanka v današnjem zdravilišču Ilidža; v srednjeveški bosanski državi del župe Vrhbosna; od 1435 pod turško oblastjo (kot Saraj-ovasi, Bosna Saraj), razvoj obrti in trgovine; avgusta 1878 so Sarajevo zasedle avstro-ogrske čete; 28.6.1914 v Sarajevu ubit avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand (sarajevski atentat, prva svetovna vojna); od 1918 v kraljevini SHS oz. Jugoslaviji, od 1945 glavno mesto jugoslovanske federalne republike Bosna in Hercegovina. Prizorišče zimskih olimpijskih iger 1984. Od 1992 glavno mesto Bosne in Hercegovine. Od aprila 1992 do marca 1994 so Sarajevo (obkoljeno z vseh strani) poskušale zavzeti srbske enote, ki so ga obstreljevale z okoliških hribov; veliko žrtev in dodobra porušeno mesto. Bližnje gorsko letovišče v predmestju Pale je postalo središče t. i. Republike srbske.
Dostopnost