veščeci (Sphingidae), somračniki, družina po vsem svetu razširjenih, največkrat velikih metuljev z dolgimi ozkimi sprednjimi krili (razpon do 20 cm), hitri letalci; sprednja krila imajo varovalno risbo in barvo, med mirovanjem strehasto pokrijejo zadnja krila; številni kar med letom z dolgim rilčkom (do 28 cm) srkajo medičino; so pomembni opraševalci cvetja z dolgimi cvetnimi vratovi, posebej orhidej. K vrstam s kratkim sesalnim rilčkom sodijo mdr. tisti, ki sesajo rastlinske sokove (smrtoglavec, večerni pavlinček). Podnevi letata čmrljevec in velerilec. Gole gosenice imajo na koncu zadka hitiniziran rožiček; pogosto se pri hrani omejijo le na določene hranilne rastline, tako slakov veščec (Herse convolvuli) na poljski slak, navadni mlečkar (Celerio euphorbiae) na razne mlečke, borov veščec na iglavce.

Sorodna gesla: borov veščec | čmrljevec | kalinov veščec | lipov veščec | metulji | nočni metulji | oleandrovec | pavlinčki | smrtoglavec | topolov veščec | velerilec | vinski veščeci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek