Termania - Veliki splošni leksikon

Urugvaj (uradno ime República Oriental del Uruguay, Republika vzhodno od Urugvaja), majhna država v Južni Ameriki, ob Atlantskem oceanu, med Argentino in Brazilijo.

časovni pas	vzhodnobrazilski čas (srednjeevropski čas – 4 ure)
površina	175.016 km2, S–J 530 km, V–Z 460 km
prebivalstvo	3,3 mln., 19 preb./km2, letna rast 0,6 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto	Montevideo, 1,3 mln. preb., ob Ríu de la Plata, v j. delu države
upravna razdelitev	19 departmajev
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), OAS, ALADI, SELA
uradni jezik	španski, v katerega so prodrli številni izrazi iz italijanščine in drugih evropskih jezikov
denarna enota	peso (oznaka UYP)

Naravne razmere
Večji del državnih meja poteka po naravnih ločnicah: meja z Argentino sta na Z reka Urugvaj, po kateri je država dobila ime, in na J 300 km daleč v notranjost segajoč zaliv Río de la Plata (skupni izliv rek Río Paraná in Urugvaj), na JV pa Atlantski ocean. Notranjost Urugvaja je večinoma nizek svet, ki se v odrastkih Brazilskega višavja (razvodnica Cuchilla Grande) dvigne do 500 m nad morjem; strukturne stopnje in vzpetine iz odpornejših kamnin dajejo pokrajini pretežno gričevnat videz. Na j. obali in ob v. obali z lagunami in obalnimi jezeri so puhlične in naplavne ravnine. Največja reka je Río Negro (pritok Urugvaja), ki je v srednjem toku zajezen v veliko jezero (1140 km2). Subtropsko oceansko podnebje s toplimi poletji in milimi zimami ter padavinami v vseh letnih časih (povprečno ok. 1000 mm). Povprečna poletna temperatura je 21–26 °C, zimsko povprečje ok. 10 °C. Občasni orkanski vetrovi pampero so posledica vdora hladnega zraka z juga. Od nekdanjega gozda so se ohranili le drobci, npr. kot galerijski gozdovi v vlažnih ravnicah ob rekah na SZ. Prevladujejo obsežni pašniki s posamičnim drevjem (kampos), podobni argentinskim pampam.

Prebivalstvo
Ok. 86 % prebivalcev je potomcev evropskih priseljencev (večinoma Španci in Italijani), tako da velja Urugvaj v Latinski Ameriki za »belo« deželo. Drugo so mestici (8 %), mulati in črnci (6 %). Prvotno indijansko prebivalstvo je izumrlo. Veliko Urugvajcev živi v tujini (ok. 700.000). Približno polovica prebivalcev živi na območju glavnega mesta Montevideo. Gosto poseljene so tudi druge j. province ob Ríu de la Plata. Velik delež mestnega prebivalstva (85 %) je posledica izseljevanja s podeželja. Cerkev in država sta ločeni. Prebivalci so večinoma katoličani, nekaj je protestantov (2–3 %) in judov. Splošna izobrazbena raven je razmeroma visoka, nepismenih je manj kot 5 %. Osnovna šola in nižji razredi srednjih šol so obvezni. Edini univerzi sta 1849 ustanovljena Universidad de la República v Montevideu in tehnična univerza (od 1942).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1966 (zadnja sprememba 1997) je Urugvaj predsedniška republika. Predsednika republike, ki je hkrati tudi predsednik vlade, volijo na splošnih volitvah za pet let. Pri izvajanju izvršne oblasti mu pomaga ministrski svet. Zakonodajna oblast je dvodomni parlament, sestavljen iz senata z 31 senatorji in poslanske zbornice z 99 poslanci, ki jih prav tako za pet let izvolijo na splošnih volitvah. Departmaji so delno avtonomni, imajo svoje zakonodajne in upravne organe. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, na nižjih ravneh delujejo prizivna in območna sodišča ter mirovni sodniki.

Gospodarstvo
Gospodarstvo je obremenjeno z veliko zunanjo zadolženostjo države. Vlada spodbuja razvoj tržnega gospodarstva s privatizacijo doslej monopolnih državnih podjetij in saniranjem javnih financ, kar pomeni tudi precejšnje krčenje socialnih pravic, ki so za južnoameriško državo zelo široke. Težišče gospodarstva je živinoreja (večinoma ekstenzivna). Več kot dve tretjini ozemlja so pašniki, predvsem za govedo in ovce. Izvažajo zlasti meso in volno. Poljedelstvo je najbolj razvito na JZ (riž, sladkorni trst, sladkorna pesa, pšenica, proso, koruza, ječmen, oves, krompir, sončnice, arašidi, lan, laneno seme, povrtnine, južno sadje in vino). Zaradi skromnih gozdov morajo les uvažati. Ribištvo je dobro razvito predvsem ob obali, zaradi majhnega domačega povpraševanja je usmerjeno v izvoz. Rudna nahajališča (železova ruda, uran, baker, svinec, mangan, rjavi premog, zlato in srebro) so doslej le malo izkoriščali; omembe vredno je le pridobivanje apnenca, marmorja in sadre. Delež industrije v izvozu narašča; zgoščena je predvsem okrog Montevidea. Najpomembnejše so živilska (predelava mesa, sadne in zelenjavne konzerve, sladkor), usnjarska, tekstilna in lesna industrija; imajo še kemijsko, kovinsko, steklarsko industrijo, cementarne, rafinerije nafte, sestavljajo električne stroje in avtomobile.
Prometno omrežje je dobro razvito, državne železnice bi bilo treba posodobiti. Rečni promet poteka predvsem po Urugvaju in Ríu de la Plata. V Montevideu sta veliko morsko pristanišče in mednarodno letališče. Narašča pomen turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	14,4 mlr. USD, 4340 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 6 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (2001, ocena)	2,9 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	2,24 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	7,7 mlr. USD

Zgodovina
Ozemlje Urugvaja so belci poselili v 17. st., zanj sta se spopadali Španija in Portugalska. 1777 so Portugalce pregnali in ozemlje v. od reke Urugvaj (Banda Oriental del Uruguay) priključili španskemu podkraljestvu Río de la Plata. 1810 osvobodilna vojna proti Špancem; 1817 so ozemlje osvojili Portugalci in ga priključili k Braziliji. 25.8.1828 je Urugvaj postal neodvisen. Unitaristična ustava iz 1830 ni mogla združiti notranje razcepljene dežele. 1838 je izbruhnila državljanska vojna med liberalno stranko delavcev v kmetijstvu (Colorados) in stranko veleposestnikov (Blancos), končala se je šele proti koncu 19. st., z zmago stranke Colorados. V letih predsedovanja Joséja Batlleja y Ordóñeza (1903–07 in 1911–15) so sprejeli obsežno socialno zakonodajo. 1958 je prvič prišla na oblast stranka Blancos, vendar je njena politika 1965 pripeljala do državnega bankrota in oblast so spet prevzeli liberalci s predsednikom Juanom Marío Bordaberryjem. Vse močnejše delovanje mestnih gverilcev (Tupamaros) je Bordaberry 1973 izkoristil za razpustitev parlamenta in uvedbo vojaške diktature. Potem ko je diktatura zlasti na gospodarskem področju propadla, se je s sodelovanjem vseh strank država ponovno demokratizirala. 1984 so za predsednika izvolili J. M. Sanguinettija, kandidata stranke Colorados. Razglasil je amnestijo za vse politične zapornike, tudi za kazniva dejanja med vojaško diktaturo. Na volitvah 1989 je ponovno zmagala stranka Blancos; predsednik je postal L. A. Lacalle de Herrera, ki je poskušal najti izhod iz gospodarske krize s privatizacijo monopolnih državnih podjetij in s saniranjem javnih financ. Na volitvah novembra 1994 je zmagala stranka Colorados. Sanguinetti je bil znova imenovan za predsednika države in vlade. S stranko Blancos je oblikoval koalicijo, saj imata stranki v najpomembnejših točkah skupne politične cilje; novembra 1999 je Sanguinettija zamenjal strankarski kolega Jorge Louis Battle. Urugvaj je zelo prizadela kriza v sosednji Argentini in 2002 so državo pred podobnim finančnim zlomom kot sosedo rešila le izdatna tuja posojila.

Sorodna gesla: Lacalle de Herrera, Luis Alberto | laplatske države | Montevideo | pampero | Río Negro | Sanguinetti, Julio María | Tupamaros

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek