zaganjalnik, 1. strojništvo:naprava za zaganjanje motorjev z notranjim zgorevanjem, ki se ne morejo pognati sami. Npr. pri avtomobilih zagon opravi elektromotor (napaja ga akumulator). Ob zagonu se majhen zobnik na zaganjaču (pastorek) premakne in vskoči v zobnik na vztrajniku motorja. Nato za nekaj trenutkov obrača motor, dokler ta ne začne delovati sam. Avtomobilski zaganjalnik je izumil ameriški inženir Kettering. Podobno deluje zaganjalnik pri letalskih motorjih, motornih kolesih, dizelskih lokomotivah. Velike motorje z notranjim zgorevanjem, posebej ladijske motorje, navadno zaganjajo s stisnjenim zrakom. Skozi velik avtomobilski električni zaganjalnik pri zagonu skozi rele steče velik tok (več kot 100 A); ustvari magnetno polje in premakne kotvo. Ta na eni strani sklene kontakte, prek katerih se napaja elektromotor, na drugi pa z vzvodom premakne pastorka, tako da vskoči med zobce vztrajnika in ga zavrti.
Sorodna gesla: motor z notranjim zgorevanjem | zagon2. elektrotehnika:pri velikih elektromotorjih predvklopna naprava za omejevanje ekstremnih zagonskih tokov; zdaj so to predvsem krmiljeni polprevodniški elementi, npr. tiristorji.
Dostopnost