• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Franc (nemško Franz, francosko François), knezi:
1. Franc I., francoski kralj (1515–47), iz stranske veje rodbine Valois, *12.9.1494 Cognac, †31.3.1547 Rambouillet; 1519 se je neuspešno potegoval za nemško cesarsko krono. Za Burgundijo in Milano se je vojskoval s cesarjem Karlom V.; ujet v bitki pri Pavii (1525). Zveze s Turki, protestanti in papežem. Z mirom v Crépyju 1544 dokončno izgubil Italijo; absolutističen vladar; podpiral humanizem in renesanso (graditev dvorcev).

Sorodna gesla: Alamanni, Luigi | avstrijska zgodovina | Burgundija | Cambrai | Chambord | Cognac | Fontainebleau | francoska zgodovina | Guise | Hajrudin Barbarossa | Henrik II. | hugenoti | humanizem | Ivana d'Albreška | Karel V. | Leon X. | Madrid | Margareta Angoulêmska | Milano | Pavia | Rabelais, François | renesansa | ringlo | Valois
2. Franc I., nemški cesar (1745–65), kot Franc Štefan lotarinški vojvoda (1729–35) in toskanski nadvojvoda (1737–65), *8.12.1708 Nancy, †18.8.1765 Innsbruck; v poljski nasledstveni vojni vojvodino Lotaringijo zamenjal za nadvojvodino Toskano; mož Marije Terezije (1736); ustanovitelj habsburško-lotarinške rodbine.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Habsburžani | Janez | Jožef II. | Leopold II. | Marija Antoinetta | Marija Terezija | nemška zgodovina | poljska nasledstvena vojna | šlezijske vojne
3. Franc II., nemški cesar (1792–1806), vnuk Franca I., *12.2.1768 Firence, †2.3.1835 Dunaj; pod pritiskom Napoleona I. je 1806 odložil nemško cesarsko krono (konec Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda); od 1804 kot Franc II. cesar Avstrije, po svojem političnemu nazoru konservativno reakcionaren, vladanje je v veliki meri prepustil K. W. Metternichu. Ta je v duhu »svete alianse« (1815) – F. jo je podpiral – skušal preprečiti notranje reforme v Evropi.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Campo Formio | cesar | Ferdinand I. | francoske koalicijske vojne | Habsburžani | Marija Luiza | Marija Stuart | Metternich, Klemens Wenzel | Napoleon I. | nemška zgodovina | Slavkov u Brna | volilna kapitulacija
4. Franc Jožef I., avstrijski cesar (1848–1916), vnuk Franca II., *18.8.1830 dvorec Schönbrunn (Dunaj), †21.11.1916 prav tam; 1848 naslednik Ferdinanda I. (njegov stric); 31.12.1851 razveljavil marčno ustavo in kneza F. zu Schwarzenberga imenoval za ministrskega predsednika; ta je obnovil sistem absolutističnega centralizma. Franc Jožef I. je vodil nesrečno zunanjo politiko: izoliran v krimski vojni, izguba Lombardije 1859 (Solferino) in Benečije 1866; Prusi so ga 1866 izrinili iz Nemčije (avstrijsko-pruska vojna); pretresi centralistične oblasti so 1867 privedli do nagodbe z Ogrsko (avstro-ogrska monarhija). Pozneje tesni stiki z Nemčijo (zveza treh cesarjev, dvozveza) in aktivna balkanska politika (1908 aneksija Bosne in Hercegovine); ta je najprej izzvala napetosti z Rusijo, nazadnje pa pripomogla k izbruhu prve svetovne vojne.

Sorodna gesla: Aleksander II. Nikolajevič | avstrijska zgodovina | avstrijsko-pruska vojna | Benečija | Bosna in Hercegovina | dvozveza | Elizabeta Amalija Evgenija | Ferdinand I. | Franc Ferdinand | Habsburžani | Karel I. | krimska vojna | Lombardija | Madžarska | Maksimilijan | nemška zgodovina | Nikolaj I. Pavlovič | oktobrska diploma | Rampolla, Mariano | Rudolf | Schratt, Katharina | Schwarzenberg, Felix zu | slovenska zgodovina | Solferino | svetovna vojna | Windisch-Graetz, Alfred Kandid Ferdinand | zveza treh cesarjev
5. Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda in naslednik strica Franca Jožefa I., *18.12.1863 Gradec, †28.6.1914 Sarajevo (umorjen); načrtoval federalistično ureditev avstro-ogrske monarhije (z vključitvijo Slovanov). Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo, hohenberško vojvodinjo (rojena kot grofica Chotek), je v Sarajevu ustrelil srbski nacionalist G. Princip; povod za izbruh prve svetovne vojne.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Beck, Maximilian Wladimir | belvederski krog | Bosna | Črna roka | Franc Jožef I. | Mlada Bosna | Narodna odbrana | Princip, Gavrilo | Sarajevo | sarajevski atentat | Srbija | svetovna vojna | trializem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek