Postojna, mesto v Sloveniji, na položnem pobočju nad dnom v. dela Spodnje Pivke, pod j. robom Postojnskih vrat (612 m), kjer je najzložnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju, 515–620 m nad morjem, 8548 preb. Pomembno pokrajinsko središče, hitra rast že med obema vojnama, ko je spadala k Italiji, izobraževalno središče s srednješolskim centrom in gozdarsko šolo, upravno središče s sodiščem, trgovsko, zdravstveno, kulturno središče (Notranjski muzej). Prvič se omenja 1226, kot trg 1432. Staro jedro pod hribom Sovič (677 m), kjer so ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. V času furmanstva se je razširila ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cesti, po zgraditvi železnice 1857 tudi proti železniški postaji. Graščina (1700, predelana v 19. st.); cerkev sv. Štefana (1773–77), zgrajena po načrtih ljubljanskega stavbenika L. Hoferja, notranjost na novo opremljena v 19. st., poslikava (1876–79 in 1881–82) Furlana D. Fabrisa, oltarji delo M. Tomca in I. Vurnika starejšega, slika Brezmadežna (1875) je stvaritev J. Wolfa, od prvotne opreme ohranjena slika Sveti Frančišek Asiški (1796) A. Herrleina; meščansko šolo je 1907 gradil J. Costaperaria. Prvotni spomenik M. Vilharju sta zasnovala arhitekt I. Jager in kipar A. Repič (1901–06), med obema vojnama uničeni spomenik je na novo zasnoval S. Batič. V bližini Postojne je zgodovinsko pomemben, deloma v votlino vzidan Predjamski grad (Predjama). Sprva lesna, pozneje strojna, živilska industrija; pomembna panoga turizem, manjše smučarsko središče Kalič. Okoliške vode poniknejo v znameniti Postojnski jami, Črni in Pivki jami in skozi neprehodne sifone odtekajo v Planinsko jamo; v bližini znamenita paleolitska postojanka Betalov spodmol.
Dostopnost