razlog, tisto, zaradi česar kaj obstaja in ima svoj vzrok. Kot celoto pogojev biti neke stvari ga imenujemo realni razlog, kot možnost pravilnega sklepanja v spoznavnem procesu idealni razlog, kot nagib človekovega hotenja in delovanja pa motiv. Če razlog ni v samem bivajočem, ga imenujemo vzrok. V logiki ima razlog vsaka trditev, katere veljavnost nujno sledi iz druge. G. W. Leibniz je utemeljil stavek o zadostnem razlogu: »Vse, kar je, ima svoj zadostni razlog.« L. Wittgenstein pa je podobno govoril o dobrem razlogu. Zoženje razloga na vzročnost pri I. Kantu je kritiziral A. Schopenhauer, pri M. Heideggerju pa je razsežnost nujnosti razloga presežena v svobodi razloga.