čustvo, elementarna kakovost doživljanja: strah, veselje, ugodje, žalost, jeza itd.; čustvo spremlja težnja, da bi nadaljevali ali ohranili kakšen položaj ali predmet, s katerim je povezano, oz. da bi se temu izognili; nenadna in močna čustva imenujemo afekti. Čustva so razvrščena na razl. načine; razlikujemo predvsem usmerjena čustva, ta spremljajo predstavo o kakšnem predmetu, in neusmerjena čustva, k tem spadajo predvsem razpoloženja; znana so enostavna in sestavljena čustva (sestavljena obsegajo celo nasprotujoče si sestavine, ambivalenca). Poleg t. i. primarnih čustev, kot so lakota, gnus, ugodje itd., poznamo tudi diferencirana čustva, npr. užitek, zaničevanje, ljubezen itd. Individualne razlike med stopnjami telesnega vzburjenja in moči doživljanja čustva so velike. – Nastanek čustev je tesno povezan z nevrofiziologijo in endokrinimi (sekrecija) procesi. Zaznavanje in obvladovanje čustev je pomemben cilj mnogih smeri psihoterapije.