1. deževniki, Charadriidae, družina ptic, živijo na močvirnih travnikih, barjih, obrežjih, pa tudi na bolj suhih območjih; hitro tečejo, gnezdijo na tleh, jedo majhne živali. Golobjo velikost doseže priba; drozgove velikosti je kamenjar. Pravi deževniki (Charadriinae) so le redko večji od škrjanca, neopazno obarvani; 36 vrst, od teh jih pet gnezdi v srednji Evropi, npr. mali deževnik, beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) in zelo redka navadna prosenka (v Sloveniji le prvi dve vrsti); v Skandinaviji in posamič v Alpah gnezdi dular (Eudromias morinellus). Večina deževnikov se seli na dolge razdalje.
Sorodna gesla: kamenjar | kronasta priba | mali deževnik | pobrežniki | priba | prosenka | ptice | tekalci2. deževniki, Lumbricidae, družina kolobarnikov; enospolniki, ki se medsebojno oplojujejo. Požirajo humus in odmrlo rastlinje; ker s tem predelujejo organske ostanke in gnojijo tla, so zelo koristni. Srednjeevropske vrste so velike do 30 cm; tropski deževniki (Megaloscolecidae) dosežejo 3,3 m dolžine.
Dostopnost