romunska književnost, če izvzamemo ljudsko pesništvo, ohranjeno v ustnem izročilu, zapisano pa v 19. st., se romunska književnost začenja šele v 17. st. s cerkvenim pismenstvom: prevod Psaltrov (Psaltirea, 1673) škofa Dosofteia, Bukareštanska biblija (1688). K rojstvu knjižnega jezika je veliko prispevalo zgodovinopisje 17. in zgodnjega 18. st.: Grigore Ureche (1590–1647), Miron Costin (1633–1691), Dimitrie Cantemir (1673–1723). V 18. st. se je gibanje latinistov postavilo po robu grškim in slovanskim vplivom. V prvi polovici 19. st. se je pod vplivom francoske kulture, evropske romantike in domačega izročila razvila romunska nacionalna književnost. Njeni vodilni predstavniki so bili liriki G. Alexandrescu, Dimitrie Bolintineanu (1819–1872), V. Alecsandri, romunski novelist C. C. Negruzzi in življenjepisec Nicolae Bălcescu (1819–1852). Domače prvine je poudarjalo gibanje Junimea; zasnoval ga je (1863) Titu Liviu Maiorescu (1840–1917); pripadali so mu: M. Eminescu, Ion Creangă (1837–1889), I. L. Caragiale, Ion Slavici (1848–1925), Ion Alexandru Brătescu-Voineşti (1868–1946), Duiliu Zamfirescu (1858–1922). Predstavnika realizma sta bila G. Coşbuc in Alexandru Vlahuţă (1858–1919). Lirika na začetku 20. st. je bila pod vplivom francoskega simbolizma, njen predstavnik je Ovid Densuşianu (1873–1938). Blizu simbolizmu sta bila tudi lirika Ştefan Octavian Iosif (1875–1913) in Dimitrie Anghel (1872–1914); nanju je vplival zlasti P. Verlaine. Nicolae Iorga (1871–1940) se je zavzemal za nacionalno književnost; zanjo se je opredelil npr. Octavian Goga (1881–1938) in skušal preprečiti vdor simbolizma vanjo. Utemeljitelj socialnokritičnega romana je bil Constantin Stere (1865–1936), L. Rebreanu in Camil Petrescu (1894–1957) pa sta v romunsko književnost uvedla roman psihološkega realizma. Mojster pripovedne umetnosti je bil M. Sadoveanu. Predstavniki v 20. in 30. letih: T. Arghezi, Ion Minulescu (1881–1944), Ion Barbu (1895–1961), E. Lovinescu, Vasile Voiculescu (1884–1963), Constantin Virgil Gheorghiu (1916–92) in M. Eliade. Romunska književnost je bila po 1945 v začetku zavezana programu socialističnega realizma. Lirik: Mihai Beniuc (1907–88); pripovedniki: George Călinescu (1900–65), Zaharia Stancu (1902–74), A. Ivasiuc (1923–77), tudi Petru Dumitriu (1924–2002, izgnanstvo 1960). K najpomembnejšim kritičnim avtorjem 70. in 80. let – do padca diktatorja Ceauşesca so bili pod političnimi pritiski – sodijo pesnici Ana Blandiana (*1942) in M. Dinescu ter pripovednik Norman Manea (*1936).
Dostopnost