parabola [grško, ‘prispodoba, primera’],
1. književnost: prilika, poučna zgodba, ki s primerom ponazarja neko splošno veljavno nravno resnico, moralo.

Sorodna gesla: morala
2. matematika: ravninska krivulja drugega reda (stožernice), neomejena; je geometrijsko mesto točk P, katerih oddaljenosti od dane točke (gorišče F) so enake oddaljenosti od izbrane premice (vodnice). Če je (parameter) p razdalja med F in vodnico, je enačba parabole: y2 = 2 px. Teme takšne parabole je izhodišče koordinatnega sistema. Abscisna os je hkrati os parabole, na njej leži gorišče; vodnica pa poteka vzporedno ordinatni osi v razdalji p/2 (premer). Za uporabo pomembna lastnost parabole: vsi abscisni osi vzporedni poltraki se na paraboli prezrcalijo v poltrake skozi žarišče (parabolično zrcalo). Algebrajska kanonska oblika enačbe parabole je y = ax2 + bx + c.

Sorodna gesla: ekscentričnost | geometrijsko mesto | interpolacija | koordinatni sistem | krivulja | parabolično zrcalo | paraboloid | premer | rotacijski paraboloid | stožernice | vodilja
3. fizika: parabola meta, krivulja, po kateri leti vrženo telo (met), če zanemarimo zračni upor in vpliv vetra.

Sorodna gesla: balistična krivulja | met | zračni upor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek