mistika [grško], oblika pobožnosti z zatopljenostjo. Smoter: spoznavanje božjega z meditacijo, neposrednim dojemanjem resnice z notranjim gledanjem, stapljanje človekove duše z Bogom (unio mystica); sredstva so notranje poglabljanje z odvračanjem od vidnega, post, zamaknjenje idr.; psihološko mistične vaje pogosto prinašajo doživetje miru; posebej pogosta v brahmanizmu, budizmu, sufizmu in krščanstvu (pravoslavna Cerkev). Na Z je mistično gibanje nastalo v srednjem veku, in sicer v Franciji z Bernardom iz Clairvauxa, šolo sv. Viktorja idr., v Nemčiji z mojstrom Eckhartom, H. Seusejem, J. Böhmejem, Angelusom Silesiusom idr. T. i. nemška mistika je močno vplivala na romantiko. Pomembne so tudi španska, flandrijska in angleška mistika s svojimi vidnimi predstavniki.
Dostopnost