Maji, skupno ime za jezikovno sorodna indijanska ljudstva iz jv. Mehike (posebej z Jukatana), Gvatemale in v. Hondurasa, pribl. 4,2 mln. pripadnikov. Maji so ustvarili eno najpomembnejših kultur predkolumbovske Amerike. S poljedelstvom kot gospodarskim temeljem (Mezoamerika) so v gvatemalskem višavju že pred našim štetjem nastala obredna središča, npr. Kaminaljuyú (tam je zdaj gvatemalsko glavno mesto). V majevskem klasičnem obdobju, 300–900 n. š., se je težišče kulture Majev premaknilo v nižavje na severu. Številna mesta, npr. Palenque, Bonampak in Uxmal v Mehiki, Tikal in Quirigua v Gvatemali in Copán v Hondurasu, so prebivalci v 8. ali 9. st. zapustili (kot razloge navajajo mdr. osiromašenje obdelovalnih površin in kmečke upore). Medtem ko so pokrajine južnega nižavja opustele, je 10.–12. st. S Jukatana pod Tolteki doživel nov razcvet (Chichén Itzá). Španci so se v gvatemalskem višavju in na Jukatanu po 1511 še srečali s kulturo majevskih mest in jo polagoma uničevali. 1697 je padlo zadnje majevsko mesto Tayasal. Z osvobodilnimi boji so se lahko Maji nekajkrat otresli tuje oblasti. Po 3. st. so Maji v astronomiji, astrologiji in zgodovinopisju uporabljali hieroglifsko pisavo (ki so jo doslej samo deloma razvozlali), izumili so številčni sistem z ničlo in uporabljali natančen astronomski koledar. V mestih so okrog velikih osrednjih trgov postavljali do 65 m visoke stopničaste piramide s svetišči na vrhu, palače, igrišča za obredno igro z žogo, prav tako stele in oltarje. Umetniško pomembni kipi, kamniti mozaiki, freske in reliefi iz štuka so krasili kamnite stavbe, pokrite z nepravilnimi oboki in zidane z apneno malto, prav tako tudi stavbe iz opeke, posušene na soncu. Razvito je bilo poslikavanje lončevine, obdelovanje žada, tkalstvo in skromno obdelovanje kovin, okrasje iz ptičjega perja. Mesta so povezovale ceste, ki so jih gradili na nasipih, trgovski stiki so segali vse do Kostarike.
Dostopnost