transcendentalije [latinsko], v srednjeveški filozofiji vsakemu bivajočemu pripadajoče najsplošnejše opredelitve, da bivajoče je, da je eno, resnično (resnica) in dobro.

Sorodna gesla: dobro | eno | lepota | ontologija | resnica | transcendentalen


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek