dvojni lom, pojav, pri katerem se v anizotropnih (anizotropnost) kristalih curek svetlobe razcepi v dva curka, rednega in izrednega, ki potujeta z razl. hitrostma in imata med seboj pravokotni polarizaciji (Nicolova prizma). Dvojni lom lahko z zunanjimi učinki dosežemo tudi v izotropnih snoveh: z električnim poljem (Kerrov pojav), z magnetnim poljem (Cotton-Moutonov pojav), z mehanskimi obremenitvami (prožni dvojni lom, napetostna optika) in s tokom kapljevine v cevi (tokovni dvojni lom). Dvojni lom je 1669 odkril Danec Erasmus Bartholinus na islandskem dvolomcu.
Dostopnost