Gotland [gótland-], največji otok v Baltskem morju, 90 km od vzhodnošvedske obale, 3140 km2, 59.000 preb., s sosednjimi otoki sestavlja provinco, glavno mesto Visby; na nekoliko proti V spuščajočem se apneniškem ravniku je zaradi razmeroma milega oceanskega podnebja rastje bujno; poljedelstvo, ovčereja, konjereja, poletni turizem.

Zgodovina: ok. 900 najemna posest švedskih kraljev. 1020 ga je pokristjanil norveški kralj Olaf II. Zaradi lege med ladijskimi potmi je bil otok v srednjem veku pomembno središče trgovine z baltskimi in ruskimi deželami. Na njem so se za stalno naselili že Vikingi. Gotland je imel osrednjo vlogo v trgovini s hanzeatskimi mesti, dokler ni 1361 Visbyja razdejal danski kralj Valdemar IV. Atterdag. 1288 švedska posest, potem so se menjavali razl. gospodarji (Danci, Vitalijevi bratje, nemški viteški red), 1408 znova danski, z mirom v Brömsembroju 1645 dokončno pripadel Švedski.

Sorodna gesla: Baltsko morje | gotlandij | gotski glacial | Visby | Vitalijevi bratje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek