orientalistika, znanost o orientalskih jezikih, književnosti in kulturi; začetki vede v srednjem veku kot posledica ukvarjanja s hebrejščino kot svetim jezikom in arabščino zaradi širitve islama; vse do 18. st. je poleg teh zajemala samo še jezike starih prevodov Svetega pisma; veliki dosežki v 19. st., ko je sanskrt postal znan v z. svetu; razvozlani so bili hieroglifi in klinopis in v raziskovalno področje so bili vključeni turščina, kitajščina idr. jeziki. Danes je razdeljena v samostojne discipline (egiptologija, asirologija, semitistika, znanost o islamu, indologija, arabistika, iranistika, sinologija, japanistika, turkologija).