filozofija eksistence (eksistencialna filozofija), skupen pojem za različne, med seboj le ohlapno povezane filozofske smeri 20. st., ki izhajajo zlasti iz Kierkegaardove in Nietzschejeve filozofije. Razlikujemo predvsem eksistencialno ontologijo zgodnjega Heideggerja (Bit in čas, 1927), Jaspersovoosvetlitev eksistence, Sartroveksistencializem in Marcelovkrščanski eksistencializem. Filozofija eksistence je pomenila spremembo stališča glede na transcendentalno filozofsko mišljenje. Brezčasno opredelitev človekovega bistva z vidika uma so nadomestile fundamentalne opredelitve (eksistencial), ki poudarjajo človekovo končnost in zgodovinskost, njihovo težišče pa je v popolni nesmiselnosti vsega (nihilizem).