filozofija eksistence (eksistencialna filozofija), skupen pojem za različne, med seboj le ohlapno povezane filozofske smeri 20. st., ki izhajajo zlasti iz Kierkegaardove in Nietzschejeve filozofije. Razlikujemo predvsem eksistencialno ontologijo zgodnjega Heideggerja (Bit in čas, 1927), Jaspersovo osvetlitev eksistence, Sartrov eksistencializem in Marcelov krščanski eksistencializem. Filozofija eksistence je pomenila spremembo stališča glede na transcendentalno filozofsko mišljenje. Brezčasno opredelitev človekovega bistva z vidika uma so nadomestile fundamentalne opredelitve (eksistencial), ki poudarjajo človekovo končnost in zgodovinskost, njihovo težišče pa je v popolni nesmiselnosti vsega (nihilizem).

Sorodna gesla: Abbagnano, Nicola | antropologija | Berdjajev, Nikolaj Aleksandrovič | čas | človek | eksistenca | eksistencial | eksistencializem | evropska filozofija | fenomenologija | filozofija zgodovine | francoska filozofija | Heidegger, Martin | Hribar, Tine | Jaspers, Karl | Kierkegaard, Søren | Lavelle, Louis | Marcel, Gabriel | mišljenje | nemška filozofija | Nietzsche, Friedrich | nihilizem | racionalizem | Sartre, Jean-Paul | smrt | spoznavna teorija | telo | usoda | vrženost | Wahl, Jean


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek