adaptacija [latinsko],
1. splošno: 1) preureditev, prenovitev. 2) prilagoditev okolju.

Sorodna gesla: ad- | inovacija | prilagoditev
2. fiziologija: sprememba občutljivosti čutnic kot prilagoditev na dražljaj. Večina čutnic postaja ob stalnem draženju vse bolj neobčutljiva. Zgled: določen vonj po kratkem času zaznavamo veliko šibkeje kot na začetku. Izjema: pri zaznavanju bolečine adaptacije ni. Oko je edino čutilo, ki lahko občutljivost prilagaja razl. močnim dražljajem (v tem primeru jakosti svetlobe). V temi je najobčutljivejše, z osvetlitvijo se mu občutljivost zmanjšuje.

Sorodna gesla: občutljivost | razlikovalni prag | vid
3. biologija: razvoj ali pridobitev znakov, ki so najbolj primerni za živo bitje v okolju, v katerem živi. Adaptacija nastane med evolucijo s povečanim razmnoževanjem in koristnimi mutacijami osebkov (selekcija) ali s prilagoditvijo med življenjem.

Sorodna gesla: evolucija | preadaptacija | selekcija
4. kmetijstvo: v vinogradništvu prilagodljivost podlag trsnih cepljenk, odpornih zoper trtno uš, na tla, npr. prilagodljivost na količino kalcija v tleh.

Sorodna gesla: trtna uš
5. film: priredba, predelava literarnega dela v filmski scenarij in njegova ekranizacija, tj. preoblikovanje oz. prilagoditev izvirnega besedila značilnostim filmske govorice.

Sorodna gesla: remake | scenarij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek